Trumpov ukaz, ki neposredno posega v 14. amandma k ameriški ustavi, je že sprožil pravne polemike. Po ustavi imajo vsi, rojeni v ZDA, pravico do državljanstva, Trump pa s svojim ukazom tega ne more enostransko spremeniti, poudarjajo tožniki.
“Predsednik ima pravico do političnega programa, vendar ne more spreminjati ustave in uničiti pravne države,” je dejal Matthew Platkin, pravosodni minister New Jerseyja.
Tožba je bila vložena v zvezni državi Massachusetts, kjer sodijo sodniki z demokratsko večino. Trumpov ukaz bo tam najverjetneje razveljavljen, vendar bo končna odločitev skoraj zagotovo padla na vrhovnem sodišču, kjer imajo konservativci večino.
CNN poroča, da je vrhovno sodišče doslej v podobnih primerih dosledno podprlo pravico do državljanstva z rojstvom. Kljub temu ostaja vprašanje, kako bo sodišče odločilo ob trenutni sestavi.
Poleg zveznih držav je podobno tožbo že vložila Zveza za državljanske svoboščine (ACLU) skupaj z organizacijami za pravice priseljencev. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bo bitka za ustavnost Trumpovega ukaza dolgotrajna in intenzivna.
Medtem ko čakamo na odločitve sodišč, se zvezne države in organizacije pripravljajo na pravni spopad, ki bo oblikoval prihodnost priseljenske politike in določil meje predsedniških pooblastil v ZDA. Trumpov ukaz je že zdaj postal simbol polarizacije v ameriški politiki, vprašanje pa ostaja, ali bo njegova administracija uspela uveljaviti svojo vizijo priseljevanja.
