Papež Frančišek se je opravičil zaradi poročil, da je uporabil zelo žaljiv jezik do homoseksualcev. Na italijanski škofovski konferenci naj bi papež dejal, da homoseksualcem ne bi smeli dovoliti usposabljanja za duhovništvo, in dodal, da je že tako dovolj “frociaggine”, kar v prevodu pomeni žaljivko za istospolno usmerjene.
87-letni papež naj bi žaljivko izrekel med srečanjem s škofi za zaprtimi vrati, kjer naj bi razpravljali o tem, ali naj bodo homoseksualci sprejeti v katoliška semenišča. To srečanje je bilo zasebno, vendar se je o njem na veliko poročalo.
“Papež Frančišek se zaveda člankov, ki so nedavno izšli v zvezi s pogovorom, ki ga je imel s škofi … za zaprtimi vrati,” so v izjavi citirali direktorja Svetega sedeža – vodstvenega organa Katoliške cerkve – Mattea Brunija.
Papeževe domnevne komentarje je najprej posredovala italijanska tabloidna spletna stran Dagospia, kmalu pa so jih potrdile tudi druge italijanske tiskovne agencije.
Sporočilo je bilo šokantno, zlasti ker je papež Frančišek pogosto javno govoril o spoštljivem odnosu do homoseksualcev.
Gospod Bruni je dejal: “V Cerkvi je prostor za vse, za vsakogar! Nihče ni neuporaben ali odveč, za vsakogar je prostor, takšen, kakršen je.” Progresivni papeževi podporniki že dolgo trdijo, da se je v smislu pravic homoseksualcev v katolištvu sicer malo otipljivo spremenilo, je pa papež spremenil ton odnosa Cerkve.
Ko so ga na začetku njegovega papeževanja vprašali o homoseksualcih, je z odgovorom: “Kdo sem jaz, da bi sodil?” prišel na naslovnice medijev. Nedavno je povzročil osuplost med katoliškimi tradicionalisti, ko je dejal, da bi morali duhovniki v določenih okoliščinah imeti možnost blagoslavljati istospolne pare, in pogosto govoril o tem, da so homoseksualci v Cerkvi dobrodošli.
Špansko govoreči papeževi zagovorniki poudarjajo, da včasih dela napake v italijanskem pogovornem jeziku, in domnevajo, da se ni zavedal razsežnosti žaljivke, čeprav je odraščal v italijansko govorečem gospodinjstvu v Argentini. “Papež nikoli ni želel užaliti ali uporabiti homofobnega jezika in se opravičuje vsem, ki so se zaradi uporabe besede počutili užaljene ali prizadete,” je dodal Matteo Buni.
