Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo poletno računanje časa, ki ga danes mednarodno označuje DST – ‘Daylight Saving Time’, uvedeno v Združenih državah Amerike, da bi se z daljšim izkoriščanjem dnevne svetlobe prihranila energija, ki se je porabljala za proizvodnjo v vojaški industriji.
Po drugi svetovni vojni so nekatere skupnosti in zvezne države v ZDA nadaljevale z uporabo poletnega računanja časa, kar je povzročilo zmedo, saj so v enih mestih obdržali uporabo poletnega računanja časa, medtem ko so v mestih, ki so oddaljeni le nekaj kilometrov stran to prakso opustili. Ameriški kongres je to vprašanje rešil leta 1966, ko je sprejel zakon, s katerim je poletno računanje časa postalo standardna praksa v ZDA.
Evropa pa je ostala pri starem računanju časa. V letih gospodarskega čudeža ni bilo več govora o prihrankih energije, posledično tudi ne o spremembah časa. Šele ko je naftni šok leta 1973 pahnil Evropo v globoko krizo in so bile uvedene omejitve vožnje, so se ljudje tega spomnili. Vendar se je sprememba časa sprva uporabljala le v Franciji, ki je bila edina zahodnoevropska država, ki je ponovno uvedla poletno računanje časa leta 1976. Po nekaj časa so ji sledile druge evropske države.
Zvezna republika Zahodna Nemčija je oklevala, saj delitev ni smela poglobiti različnih časovnih pasov. Leta 1979 je Vzhodna Nemčija presenetila Zahod in napovedala uvedbo poletnega časa naslednje leto. Od leta 1980 dalje se je sprememba časa uporabljala v obeh nemških državah. Številne sosednje države so sledile temu zgledu.
Različni predpisi o poletnem računanju časa so bili standardizirani znotraj Evropske unije leta 1996, in od takrat se sprememba časa uporablja v vseh članicah EU (razen prekomorskih ozemelj) za približno 512 milijonov prebivalcev EU in milijone sosedov v drugih evropskih državah.
Zagovorniki in nasprotniki so si vedno vzajemno dokazovali ekonomske ali zdravstvene koristi ali škodo. Evropska komisija je predlog za ukinitev premikanja ure od leta 2021 sicer podala že leta 2019, odločitev o času uveljavitve pa prepustila državam članicam. Leta 2018 pa je predlog sprožil tudi javno posvetovanje na ravni EU, v katerem je sodelovalo 4,6 milijona evropskih državljanov. Kar 84 odstotkov udeležencev je ukinitev premikanja ure podprlo. Tudi slovenska vlada je predlog podprla novembra 2018.
Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo je v Sloveniji standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas bi v naši državi tako skozi celo leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas. Javno posvetovanje pa je pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času.
Če bi Franklin samo vedel, kakšno zmešnjavo je povzročila njegova satira…
