Volitve v Rusiji, ki je na devetem mestu po številu prebivalcev in prva po velikosti, se se začele danes in bodo trajale do nedelje v 11 časovnih pasovih države – od skrajnih vzhodnih regij blizu Aljaske do zahodnega Kaliningrada na baltski obali – in njenih 88 zveznih subjektov, vključno z deli okupirane Ukrajine. Slednje si jih je Rusija priključila po začetku svoje obsežne invazije pred več kot dvema letoma.
Ponovna izvolitev Putina bi podaljšala njegovo vladavino vsaj do leta 2030. Po ustavnih spremembah leta 2020 bi lahko ponovno kandidiral in morda ostal na oblasti do leta 2036, s čimer bi si zagotovil mesto najdlje vladajočega ruskega vladarja po sovjetskem diktatorju Josipu Stalinu.
Ruska osrednja volilna komisija je potrdila le tri kandidate, ki bi se lahko zoperstavili Putinu: Leonida Sluckega iz Liberalno-demokratske stranke, Vladislava Davankova iz Nove ljudske stranke in Nikolaja Haritonova iz Komunistične stranke.
Opozicijski kandidati po lastnih besedah predsedniku verjetno ne bodo odvzeli veliko glasov. Slucki, kandidat Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), čigar razkošno trošenje je bilo nekoč razkrito v eni od preiskav Navalnega, je dejal, da Rusov ne bo pozval, naj glasujejo proti Putinu. “Glas za Sluckega in LDPR nikakor ni glas proti Putinu,” je dejal.
Čeprav je vladajoča stranka Enotna Rusija napovedala “popolno podporo” predsedniku, Putin kandidira kot neodvisni kandidat in se postavlja nad strankarsko politiko.
Dva ugledna protivojna kandidata nista mogla kandidirati. Jekaterino Duncovo je DVK zavrnila zaradi domnevnih napak v njenih registracijskih dokumentih. Boris Nadeždin je pozneje predložil 100 000 podpisov, potrebnih za nasprotovanje Putinu, vendar je CEC februarja ugotovila, da je le 95 587 od teh podpisov legitimnih.
Kljub stroškom vojne, ki traja že tretje leto, je invazija na Ukrajino Putinu ponudila nacionalistično sporočilo, okoli katerega je lahko združil Ruse.
Center Levada, nevladna organizacija za javnomnenjske raziskave, dosledno poroča o več kot 80-odstotnem odobravanju Putina, kar je osupljiva številka, ki je med zahodnimi politiki praktično neznana, v primerjavi s tremi leti pred obsežno invazijo na Ukrajino pa se je znatno povečala. Peskov je že lani izjavil, da so volitve v Rusiji zgolj birokratski strošek. Rezultat je znan.
Tudi vojna je po navedbah Levadie dobila široko podporo, čeprav njene zadnje raziskave kažejo, da večina Rusov podpira mirovne pogovore.
