Od leta 1980 do 2022 so silovita neurja s poplavami v Evropi terjala več kot 5582 smrtnih žrtev, medtem ko je zaradi požarov v naravi umrlo 702 ljudi. Poročilo, naslovljeno “Odziv na vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi v Evropi,” izpostavlja, da se razmere poslabšujejo.
Evropske bolnišnice in infrastruktura so vse bolj izpostavljene tveganjem. Na poplavno ogroženih območjih je približno 11 odstotkov bolnišnic, med njimi tudi Psihiatrična bolnišnica Begunje, ki je bila poplavljena v lanski ujmi, ter Splošna bolnišnica Trbovlje, ki je imela težave z dostopnostjo zaradi zaprtih cest. Poleg tega je okoli 15 odstotkov industrijskih objektov v Evropi postavljenih na potencialno poplavnih območjih, kar še dodatno povečuje tveganje za ekonomske in okoljske škode.
Slovenija se uvršča med sedem držav EU z največjim odstotkom prebivalstva, ki je izpostavljeno poplavam rek. Medtem se v južni Evropi približno 30 odstotkov prebivalstva sooča s stalnim pomanjkanjem vode, kar dodatno poudarja raznolikost in resnost podnebnih tveganj na kontinentu.
Podnebne spremembe povečujejo izpostavljenost ljudi vremenskim ekstremom z resnimi posledicami za zdravje, opozarja EEA. “Starejši, otroci, ljudje s slabim zdravjem, socialno ogroženi, kmetje in ekipe nujnih služb so med najbolj izpostavljenimi skupinami,” so zapisali v poročilu. Poleg poplav so nevarnosti tudi suše in vročinski valovi, ki ogrožajo kakovost vode zaradi povečanja koncentracije onesnaževal.
Aleksandra Kazmierczak, strokovnjakinja za podnebje in zdravstvo pri EEA, opozarja, da so suše in vročinski valovi prav tako resna grožnja. Leta 2022 je suša v južni Evropi povzročila padec proizvodnje koruze in oljčnega olja, izgube v kmetijstvu, oskrbi z vodo in energetskem sektorju pa so ocenjene na približno devet milijard evrov letno.
Evropska agencija za okolje svetuje omejitev gradnje na ogroženih območjih in predlaga naravne rešitve za prilagajanje podnebnim spremembam. Med njimi so sajenje dreves in zelenih površin za zadrževanje deževnice, ponovna uporaba vode iz čistilnih naprav ter uvedba učinkovitejših sistemov zgodnjega opozarjanja.
S temi ukrepi lahko Evropa bolje zaščiti svoje prebivalce in infrastrukturo pred vse pogostejšimi in intenzivnejšimi vremenskimi ekstremi, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
