Raziskava je pokazala, da vsak deseti mladostnik, star med 11 in 15 let, kaže znake problematične rabe družbenih omrežij, ki se kaže v nezmožnosti nadzora nad uporabo, zapostavljanju drugih dejavnosti in negativnih čustvih ob omejitvi dostopa. Pri dekletih je ta delež še višji kot pri fantih.
Poleg tega raziskava ugotavlja, da vsak tretji mladostnik dnevno igra digitalne igre, od tega jih več kot petina igra štiri ure ali več na dan. Pri fantih je tveganje za zasvojenost z igrami višje kot pri dekletih, saj 12 odstotkov mladih kaže znake problematičnega vedenja pri igranju. V raziskavo je bilo vključenih 44 evropskih držav, vključno s Slovenijo.
Problematična uporaba družbenih omrežij in digitalnih iger je povezana z negativnimi vplivi na duševno zdravje, kot so pomanjkanje spanja, tesnoba, slabša koncentracija in poslabšanje šolskega uspeha. Raziskava je tudi pokazala, da mladostniki, ki pretirano uporabljajo družbena omrežja, pogosteje poročajo o depresiji in medvrstniškem ustrahovanju.
Kljub tem tveganjem ima zmerna uporaba družbenih omrežij tudi pozitivne učinke, kot so močnejše vezi z vrstniki in boljša medsebojna podpora. Hans Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo, je poudaril, da je za reševanje teh izzivov nujno izboljšati digitalno pismenost med mladimi in prilagoditi izobraževalne programe.
V raziskavi so sodelovali tudi slovenski mladostniki, med katerimi je dolgotrajno igranje iger manj razširjeno v primerjavi z evropskim povprečjem. Čeprav je v Sloveniji nadpovprečen delež aktivnih uporabnikov družbenih omrežij, je delež problematičnih uporabnikov nižji od povprečja v regiji.
