Inzulin – hormon za skladiščenje
Inzulin je hormon, ki ga izloča trebušna slinavka in omogoča celicam uporabo glukoze (krvnega sladkorja) za energijo ali shranjevanje. Uravnava raven sladkorja v krvi in pretvarja del hrane v maščobo za shranjevanje. Ko je inzulin kronično povišan, lahko pride do inzulinske rezistence, kar poveča občutek lakote in željo po sladki in škrobni hrani.
Kaj storiti? Zmanjšajte vnos ogljikovih hidratov in povečajte vnos beljakovin in maščob. Izogibajte se fruktozi in redno telovadite, da spodbudite razgradnjo maščobnih celic.
Grelin – hormon lakote
Grelin je hormon, ki stimulira center za tek v možganih. Osvobaja se, ko je želodec prazen, in preneha, ko se želodec napolni. Pri prekomerno težkih ljudeh se raven grelina ne zmanjša po obroku, zato možgani ne prejmejo signala za prenehanje prehranjevanja.
Kaj storiti? Izogibajte se belim ogljikovim hidratom, sladkorju in sladkim pijačam. Uživajte beljakovine pri vsakem obroku, še posebej za zajtrk. Jejte živila bogata z vlakninami in redno telovadite ter poskrbite za kakovosten spanec.
Leptin – hormon sitosti
Leptin se izloča iz maščobnih celic in signalizira možganom, da so potrebe organizma zadovoljene, s čimer preprečuje prenajedanje. Ko je leptina preveč, lahko pride do odpornosti na leptin, kar pomeni, da možgani ignorirajo signale sitosti.
Kaj storiti? Izogibajte se hrani, ki spodbuja vnetja, in zagotovite zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin. Poskrbite za kakovosten spanec in redno telovadite, da povečate občutljivost na leptin.
Kolecistokinin (CCK) – hormon sitosti
CCK se izloča v dvanajstniku in upočasnjuje praznjenje želodca, s čimer podaljšuje občutek sitosti. Sindrom razdražljivega črevesa (IBS) lahko povzroči prekomerno izločanje CCK, kar vodi do pomanjkanja energije.
Kaj storiti? Uživajte beljakovine in maščobe, ki spodbujajo izločanje CCK. Vlaknine lahko podvojijo proizvodnjo CCK.
GLP-1 (peptid-1 podoben glukagonu) – hormon sitosti
Kronično vnetje zmanjša proizvodnjo GLP-1, kar negativno vpliva na signalizacijo sitosti, zato se vedno počutimo lačne, tudi po obroku.
Kaj storiti? Izogibajte se hrani, ki povzroča vnetja, jemljite probiotike in uživajte hrano bogato z beljakovinami in zelenolistno zelenjavo.
Peptid YY (PYY) – hormon nadzora
PYY je hormon v prebavnem traktu, ki zmanjšuje tek. Inzulinska rezistenca in kronično povišan krvni sladkor zmanjšujeta proizvodnjo PYY.
Kaj storiti? Ohranite stalno raven krvnega sladkorja in jejte hrano bogato z beljakovinami in vlakninami.
Neuropeptid Y (NPY) – hormon spodbujanja
NPY je hormon, ki povzroča neutažljivo lakoto, še posebej po ogljikovih hidratih. Stres je glavni sprožilec za proizvodnjo NPY.
Kaj storiti? Izogibajte se postu in stradanju, redno jejte uravnotežene obroke in pazite na zadosten vnos beljakovin.
Kortizol – hormon stresa
Kortizol je hormon stresa, ki ga proizvajajo nadledvične žleze kot odgovor na nevarnost ali travmo. Kronično povišan kortizol lahko vodi do prenajedanja in povečanja telesne teže, še posebej okoli trebuha.
Kaj storiti? Uravnavajte stres z meditacijo, vadbo in kakovostnim spanjem. Jejte tri uravnotežene obroke dnevno, sestavljene iz beljakovin, maščob, vlaknin in zelenjave.
