Ukrajinski predsednik je zahteval več orožja in streliva, da bi izenačili možnosti proti Rusiji.
Kot poroča Politiko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povabil Donalda Trumpa v Ukrajino, da na lastne oči vidi vojno proti Rusiji.
“Če bo gospod Trump prišel, sem pripravljen iti z njim celo na frontno črto,” je dejal Zelenski v soboto zjutraj na münchenski varnostni konferenci.
Trump vodi v anketah za kandidata republikanske stranke na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA in se je že večkrat zavezal, da bo ustavil pomoč Ukrajini in Kijev prisilil k pogajalski mizi z Rusijo.
Zelenski je s Trumpom sodeloval v njegovem prvem predsedniškem mandatu, ko ga je voditelj ZDA poskušal prisiliti, da bi mu posredoval škodljive informacije o Joeju Bidnu, zaradi česar je glasoval za njegovo odstavitev.
Toda Zelenski je bil previden, da ni požgal mostov z živahnim Trumpom, celo zagotovil je, da ga je naslavljal z “gospod”, ga ni neposredno kritiziral in ga spodbujal, naj zbere več podatkov o vojni.
“Mislim, da če smo v dialogu, kako končati vojno, moramo ljudem, ki sprejemajo odločitve, pokazati, kaj to pomeni – prava vojna, ne v Instagramu,” je dejal Zelenski.
Na konferenci v Münchnu je Zelenski znova pozval k hitrejši dobavi artilerijskih izstrelkov in raket dolgega dosega.
Zelenski je govoril o “umetnem pomanjkanju” streliva in dejal, da so se ukrajinski poveljniki odločili za umik iz obleganega mesta Avdijivka zaradi nenehnih napadov ruskih sil z “mesnim valom”.
Dejal je, da sile ruskega predsednika Vladimirja Putina v Avdijivki utrpijo sedem žrtev na vsako ukrajinsko smrt, vendar tudi ta stopnja smrtnih žrtev ne ustavi napadov.
“Rusija ima le eno posebno prednost, popolno razvrednotenje človeškega življenja,” je dejal Zelenski.
To pomeni, da Ukrajina potrebuje pomoč svojih zaveznikov, da bi izenačila možnosti proti Rusiji.
V Washingtonu narašča razočaranje nad politično blokado, ki je ustavila 95 milijard dolarjev vreden zakon o vojaški pomoči Ukrajini in Izraelu; predstavniški dom je odšel na dvotedenske počitnice, ne da bi obravnaval to vprašanje, saj ukrajinski vojski primanjkuje streliva.
“Pomanjkanje odločitve v ameriškem kongresu … neposredno vpliva na frontne črte v Ukrajini,” je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na panelu, ki je sledil Zelenskega govoru. “Ni moja naloga, da ameriškemu kongresu svetujem, kako sprejeti zakonodajo … zdaj je čas, da ZDA izpolnijo, kar so obljubile.”
Kljub obupu Ukrajine ni veliko znakov, da bi se strankarski zastoj v Washingtonu kmalu končal. “V demokraciji je potreben čas, da se stvari uredijo. To nam bo uspelo,” je dejal republikanski senator Pete Ricketts.
Zaradi tega ga je namučila estonska predsednica vlade Kaja Kallas, ki je opozorila, da bi lahko bili stroški neukrepanja ZDA zelo visoki, in razmere primerjala z obdobjem pred drugo svetovno vojno.
“Čas deluje v korist Putina,” je dejal Kallas in dodal: “Če se bo Amerika izolirala, vas bo to na koncu stalo več.”
Za Ukrajino ni druge izbire, kot da se še naprej bori, tudi če ameriške pomoči ne bo, je dejal Zelenski. “Zmagali bomo z njimi ali brez njih, nimamo druge možnosti,” je dejal.
Zaščita neba
Ukrajina ima vedno večje težave tudi pri zaščiti svojega zračnega prostora.
“Vsi zagotovo vemo, da lahko s sistemi Patriot in zahodnimi sistemi zračne obrambe sestrelimo vsako rusko raketo,” je dejal Zelenski. “Sistemi bodo odblokirali nebo in omogočili našim vojakom, da se premikajo naprej. Če bo v Ukrajini dovolj sistemov zračne obrambe, bomo lahko domov pripeljali milijone Ukrajincev, milijone naših ljudi, milijone naših beguncev.”
Zelenski je poudaril tudi brutalnost Putinovega režima in podrobno opisal vojne, ki jih je Kremelj sprožil proti Čečeniji in Gruziji, ter umore političnih nasprotnikov, kot je ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, o čigar smrti trenutno poročajo vsi mediji.
Ukrajinski predsednik je dejal, da je smrt Navalnega “jasno sporočilo” tistim v Münchnu in bi morala opogumiti zahodne države, da podprejo obrambo Ukrajine.
