Sirija se po skoraj 14 letih državljanske vojne, ki je terjala več kot pol milijona smrtnih žrtev in razdelila državo na različna območja vpliva, pripravlja na novo fazo. Vojaški spopadi, ki so se začeli marca 2011 s krvavim zatrtjem protivladnih protestov v Damasku, so doživeli nepričakovan preobrat s padcem režima Bašarja al Asada.
Padec Asadovega režima je bil izzvan s hitrim napredovanjem upornikov na čelu z islamističnimi skupinami, ki so začele ofenzivo v novembru 2024. V nekaj tednih so zavzeli pomembna mesta, vključno z Damaskom, in prevzeli nadzor nad skoraj celotno Sirijo.
Poleg tega je državljanska vojna Sirijo pahnila v globoko humanitarno krizo, ki je od začetka spopadov privedla do razselitve milijonov ljudi. Medtem so mednarodne sile, kot so Rusija, Iran, Turčija in ZDA, igrale ključno vlogo v konfliktu, bodisi z vojaško pomočjo Asadu, bodisi z bombnimi napadi na položaje Islamske države (IS), ki so v letih 2014-2019 prevzeli velike dele Sirije.
V obdobju vojne so bile izvedene številne ofenzive, vključno z napadi s kemičnim orožjem v letih 2013, 2017 in 2018, ki so privedli do številnih smrtnih žrtev in sprožili globalna obtoževanja proti režimu. Medtem je IS razglasil kalifat, ki je zajel velik del Sirije in Iraka, vendar so ga mednarodne sile do leta 2019 dokončno porazile.
Zadnji, odločilni udarec Asadovemu režimu je bil v novembru 2024, ko so uporniki z več islamističnimi skupinami, vključno z Hajat Tahrir al Šam, izvedli hitro ofenzivo. Po nekaj tednih spopadov je 8. decembra padel tudi Damask, kar pomeni konec Asadove vladavine, ki je trajala več kot dve desetletji.
