Svet EU je 16. maja lani dokončno potrdil zakonodajo, ki uvaja zakonodajni okvir za kriptosredstva, izdajatelje kriptosredstev in ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi. Uredba je stopila v veljavo junija lani.
Prvi sklop pravil, ki se nanaša na žetone elektronskega denarja, se je začel uporabljati s 30. junijem, drugi sklop pa bo začel veljati 30. decembra.
Uredba Mica vzpostavlja celovit okvir za izdajatelje in ponudnike storitev s kriptosredstvi, vključno s kriptovalutami, kot sta bitcoin in ether, ter drugimi trgovalnimi sredstvi, katerih vrednost je zavarovana s tehnologijo veriženja blokov, kot so nezamenljivi žetoni (NFT).
Nova pravila zagotavljajo večji nadzor nad trgovanjem s kriptosredstvi, s čimer se bolj usklajujejo s tradicionalnimi finančnimi praksami. To naj bi kriminalcem otežilo izkoriščanje kriptovalut za pranje denarja. Med drugim bodo morali ponudniki kriptografskih storitev pridobiti dovoljenje za delovanje v EU.
Velikim igralcem na področju kriptovalut se nalaga tudi razkritje podatkov o porabi energije, saj EU stremi k zmanjšanju visokega ogljičnega odtisa te dejavnosti.
Cilj zakonodajnega okvira je zaščita vlagateljev in ohranitev finančne stabilnosti, hkrati pa želijo omogočiti inovacije in spodbujati privlačnost sektorja. Platforma za upravljanje kripto premoženja Iconomi s sedežem v Ljubljani poudarja, da uredba Mica predstavlja prvo obsežno splošno regulacijo kriptovalut na svetu.
“Mica je pomemben korak k usklajeni regulaciji trga kriptosredstev na ravni EU, kar prinaša jasnost, varnost in stabilnost na trgu,” je pojasnil Borut Korpič, direktor za pravne zadeve v podjetju Iconomi. Enotna pravila po vsej EU omogočajo lažje delovanje ponudnikov storitev s kriptosredstvi, saj lahko s pridobljeno licenco v eni državi članici EU poslujejo tudi v drugih.
Medtem ko bi lahko strožja pravila kratkoročno odvrnila nekatere manjše in manj regulirane ponudnike, bi dolgoročno zaradi večje pravne jasnosti in varnosti privabila večje in resnejše igralce ter povečala stabilnost trga. Uredba prinaša tudi večjo zaščito vlagateljev, saj standardi za tržno ravnanje in upravljanje spodbujajo pošteno konkurenco in preprečujejo zlorabe, kar vodi k bolj stabilnemu in predvidljivemu okolju za vlaganje.
Korpič meni, da bi uredba Mica lahko postala zgled za druge regije in povečala zaupanje v trg kriptosredstev ter spodbudila inovacije. Podobna zakonodaja v drugih državah, kot so ZDA, bi ustvarila globalno usklajen regulativni okvir, kar bi poenostavilo delovanje ponudnikov storitev s kriptosredstvi in povečalo zaupanje vlagateljev po vsem svetu. To bi omogočilo lažje čezmejno trgovanje in zmanjšalo pravno negotovost, kar bi koristilo tako ponudnikom kot vlagateljem.
Ministrstvo za finance je za prenos uredbe v slovenski pravni red pripravilo predlog zakona o izvajanju uredbe o trgih kriptosredstev. Predlog zakona je od 26. februarja letos v medresorskem usklajevanju in na vladni službi za zakonodajo.
Predlog zakona določa Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije kot pristojna organa za izdajo in odvzem dovoljenj ter nadzor nad izvajanjem določb uredbe in zakona. Agencija bo pristojna za izdajo in odvzem dovoljenj osebam, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, medtem ko bo Banka Slovenije pristojna za prejem uradnega obvestila institucij za izdajo elektronskega denarja, ki nameravajo opravljati skrbništvo in upravljanje kriptosredstev ter storitve prenosa kriptosredstev v imenu strank.
