remier Robert Golob je v petek sprejel Veselov odstop in se takoj posvetoval s koalicijskimi partnerji o nadaljnjih korakih, vendar do danes ni želel govoriti o konkretnih imenih. Neuradno se je v javnosti pojavilo več imen, najpogosteje pa se omenja Marta Kos, nekdanja veleposlanica v Nemčiji in nekdanja podpredsednica stranke Svoboda, ki se je kasneje razšla s stranko in njenim predsednikom Golobom.
Po naših informacijah je Marta Kos za zdaj edina resna kandidatka. V preteklih dneh se je sicer omenjala tudi Marjeta Jager, namestnica generalnega direktorja na Generalnem direktoratu za mednarodna partnerstva Evropske komisije, vendar naj ne bi bila politični kader. Ugibanja o zunanji ministrici Tanji Fajon so mnogi zavrnili, saj čeprav bi bila zaradi svojih izkušenj močna kandidatka, ni članica največje vladne stranke, temveč koalicijske SD.
Po potrditvi nove kandidatke na vladi bo sledila še predstavitev pred pristojnim odborom v Državnem zboru. Premier Golob bo predsednico Evropske komisije o novem predlogu obvestil po zaključku predpisanih postopkov.
Do Veselovega odstopa je prišlo po tem, ko naj bi Ursula von der Leyen skušala doseči zamenjavo moških kandidatov za ženske v več članicah EU, pri čemer naj bi jim ponudila boljše položaje. Predsednica Komisije si prizadeva za geografsko, politično in spolno uravnoteženost med člani komisije.
Von der Leynova je prejšnji teden poudarila, da je ključno merilo za izbor kandidatov njihova kompetentnost, pri čemer se je sklicevala na nekdanje premierje, ministre, visoke diplomate in uradnike EU. Sestavo komisije in razdelitev resorjev naj bi von der Leynova predstavila že sredi tega tedna, kandidati pa bodo morali oktobra prestati še zaslišanja v pristojnih odborih Evropskega parlamenta. Celotna komisija naj bi mandat nastopila proti koncu leta.
