V javne blagajne se je steklo 23,5 milijarde evrov, kar je devet odstotkov več kot leto prej, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. To je že tretje leto zapored, ko prihodki iz naslova davkov in prispevkov naraščajo.
Prihodki od davkov so se lani povečali za 8,7 odstotka in dosegli 13,3 milijarde evrov, od socialnih prispevkov pa za 9,3 odstotka in skoraj dosegli 10,2 milijarde evrov. Med davki je bila največja rast zaznana pri obdavčitvi pravnih oseb – prihodki od tega davka so bili za 12,9 odstotka višji kot leto prej. Prav tako so se povečali prilivi od dohodnine, in sicer za 10 odstotkov.
Pri socialnih prispevkih so največjo rast zabeležili prispevki delodajalcev, ki so narasli za 9,9 odstotka. Prispevki gospodinjstev, ki predstavljajo skoraj dve tretjini vseh socialnih prispevkov, so se povečali za 8,9 odstotka. Celoten delež vseh davčnih prihodkov v bruto domačem proizvodu (BDP) je lani znašal 20,8 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj kot v letu 2022.
Rast prihodkov je posledica ugodnih gospodarskih gibanj in povečane zaposlenosti, kar se odraža v višjih prilivih od dohodnine ter socialnih prispevkov. Še posebej opazna je bila rast obdavčitve pravnih oseb, ki je posledica višje gospodarske dejavnosti in s tem višjih davčnih osnov.
