Podnebne spremembe in taljenje ledenikov v Alpah sta prisilila Italijo in Švico, da ponovno začrtata del skupne meje. Nova meja bo potekala v bližini Matterhorna, ene najbolj ikoničnih evropskih gora, nedaleč od priljubljenih smučarskih središč.
Švicarsko-italijansko mejo v veliki meri določajo grebeni ledenikov, ki so zaradi taljenja začeli spreminjati svojo obliko in lokacijo. Prav to spreminjanje naravne krajine je povzročilo potrebo po prilagoditvi državne meje. Švica je v petek že uradno potrdila novo začrtano mejo, Italija pa še vedno čaka na dokončno potrditev dogovora. Pripravljeni osnutki so bili sicer narejeni že maja 2022, saj so švicarski ledeniki v letu 2023 izgubili kar 4 odstotke svoje prostornine. To je druga največja izguba po letu 2022, ko se je stopilo rekordnih 6 odstotkov prostornine ledenikov.
Gibanje ledenikov in njihovo spremljanje je v Švici stalna naloga, ki jo vsako leto dokumentira poročilo Glamos (Glacier Monitoring Switzerland). Strokovnjaki so zaskrbljeni, saj hitra izguba ledeniških mas sovpada z zaporednimi vročimi poletji in nenavadno malo snega v zimskem obdobju. Če se bodo vremenski vzorci nadaljevali v takšni smeri, znanstveniki pričakujejo še hitrejše taljenje ledenikov.
Novi mejni sporazumi med Italijo in Švico temeljijo na iskanju ravnotežja med gospodarskimi interesi obeh držav. Cilj je poenostaviti vprašanje odgovornosti za upravljanje ledeniških območij, kar je ključnega pomena za varovanje alpske narave in urejanje turističnih dejavnosti. Pričakuje se, da bo nova meja tudi bolje opredelila obveznosti obeh držav v zvezi z vzdrževanjem smučišč in varovanjem okolja v okolici Matterhorna in znanih turističnih krajev, kot je Zermatt.
Natančne spremembe meje bodo zapisane v uradnem sporazumu, ko ga bosta podpisali obe strani. Pričakuje se, da bo ta korak pomagal izboljšati sodelovanje med državama in omogočil boljše upravljanje naravnih virov na območju, ki ga taljenje ledenikov neposredno prizadene.
Strokovnjaki opozarjajo, da je reševanje ledenikov skoraj nemogoče, tudi če bi globalno segrevanje uspelo ohraniti v okviru 1,5 stopinje Celzija, kar je cilj Pariškega podnebnega sporazuma. Hitro krčenje ledenikov, kot je Aletsch, ki sicer ni del sporne meje med Italijo in Švico, kaže, da bi lahko izginili v manj kot eni generaciji, če ne bo prišlo do zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.
Podnebne spremembe vplivajo na marsikatero področje človekovega življenja, vpliv na alpske ledenike pa je le del širšega globalnega pojava. Spreminjanje mej in naravnih struktur zaradi taljenja ledu v Alpah jasno kaže, kako hitro se naš planet spreminja.
