Veliko popotnikov, ki obiskujejo McDonald’s v ZDA in Evropi, poroča o eni presenetljivi razliki – okus hrane. Marsikdo trdi, da imajo evropske različice Big Maca, krompirčka in drugih ikoničnih jedi boljši okus kot njihove ameriške različice. Toda, kaj povzroča to razliko? Odgovor leži v sestavinah, zakonodaji in dobavni verigi.
Po raziskavah znanstvenikov in nutricionistov je ena glavnih razlik v uporabi sladkorja. Ameriški McDonald’s se večinoma poslužuje koruznega sirupa z visoko vsebnostjo fruktoze, medtem ko evropski McDonald’s večinoma uporablja trsni sladkor. Koruzni sirup je cenejši in slajši od trsnega sladkorja, kar vpliva na okus tako brezalkoholnih pijač (kot je Coca-Cola) kot tudi različnih omak in začimb v sendvičih. Razlika v okusu sladkorja se zato neposredno prenaša na okus celotnega obroka.
Zakaj torej koruzni sirup? V ZDA je pridelava koruze močno subvencionirana s strani vlade, zaradi česar je koruzni sirup najugodnejša možnost za večino prehrambenih podjetij, vključno z McDonald’som. Poleg tega je koruzni sirup cenejši za pridobivanje in se lažje skladišči kot drugi sladkorji, zato ni presenetljivo, da ga ameriške franšize pogosto uporabljajo.
Ameriški prehrambeni predpisi dovoljujejo uporabo dodatkov in konzervansov, ki jih evropska zakonodaja ne dopušča. Nutricionistka Renee Exelbert pojasnjuje: “Združene države dovoljujejo uporabo aditivov in konzervansov v hrani, ki jih mogoče druge države ne dovoljujejo, in te snovi ustvarijo drugačen okus hrane.” Ti dodatki ne vplivajo samo na okus, ampak tudi na trajnost in strukturo izdelkov.
Pomembno razliko v okusu prinaša tudi olje, ki se uporablja za cvrtje. V evropskih poslovalnicah McDonald’sa uporabljajo olje oljne ogrščice, ki daje hrani rahlo oreščkov in dimljen okus. V ZDA pa uporabljajo olje oljne repice, ki hrani doda bolj sladek okus. Evropska različica krompirčka vsebuje le tri sestavine: krompir, olje in sol. V ZDA pa dodajo še dekstrozo, vrsto sladkorja iz koruze ali pšenice, ki hrano dodatno sladka.
Bivši McDonald’sov kuhar Mike Haracz je razkril še en dejavnik, ki vpliva na okus – dobavno verigo. V ZDA je zaradi obsežnosti trga težje upravljati celotno dobavno verigo, kar vpliva na svežino sestavin. Nasprotno pa evropske poslovalnice delujejo z bolj lokalnimi dobavitelji, kar pomeni krajši čas od pridobitve surovin do prodaje končnega izdelka. Zaradi boljše dobavne verige so evropski izdelki pogosto svežji, kar neposredno vpliva na okus.
Poleg tega evropske franšize prilagajajo jedilnike lokalnemu okusu in razpoložljivosti sestavin. Zato boste v evropskih McDonald’sih pogosto našli jedi, ki jih v ZDA ni, saj so narejene iz svežih, lokalnih sestavin. Ta pristop k uporabi lokalnih virov še dodatno izboljša okus in kvaliteto izdelkov.
Ko naslednjič obiščete McDonald’s v Evropi ali ZDA, boste vedeli, da je za razliko v okusu veliko več kot le geografska lokacija – gre za sestavine, zakonodajo in lokalno oskrbo s hrano.
