Slovenija bo morala do 7. maja 2026 v svoj pravni red prenesti evropsko direktivo o zaščiti oseb pred neutemeljenimi tožbami in zlorabljenimi sodnimi postopki, katerih namen je ustrahovanje in utišanje. Gre za tako imenovano anti-SLAPP direktivo, ki je namenjena zaščiti novinarjev, medijskih organizacij, aktivistov, akademikov, umetnikov in raziskovalcev pred SLAPP tožbami – strateškimi tožbami proti javnemu sodelovanju.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da so na ministrstvu že pristopili k pripravi predloga zakona, ki bo temeljil na evropski direktivi. Predlagani zakon bo fizičnim in pravnim osebam, ki se javno udejstvujejo v zadevah javnega interesa, omogočil posebne zaščitne ukrepe. Ti vključujejo varščino, hitrejšo obravnavo, podporo in pomoč v sodnem postopku. V primeru zlorabljenih sodnih postopkov bo zakon omogočal hitro zavrnitev neutemeljenih zahtevkov in povrnitev vseh stroškov postopka.
Izhodišča, ki jih je danes potrdila vlada, gredo celo korak dlje od evropske direktive, saj bodo zaščitni ukrepi veljali ne le za čezmejne primere, temveč tudi za nacionalne primere. Ministrica je poudarila, da bodo med javno razpravo in strokovnim usklajevanjem naslovili tudi vprašanje ukrepov v kazenskih postopkih, povezanih z varstvom časti in dobrega imena. Evropska direktiva sicer zahteva zaščito le v civilnih sodnih postopkih, a v Sloveniji želijo zaščititi upravičence tudi v kazenskih postopkih, kjer se lahko neutemeljene tožbe prenašajo.
Ministrica je ob tem pozvala strokovnjake in javnost k sodelovanju pri pripravi zakonodajnega predloga, da bi zagotovili celovito in učinkovito zaščito pred SLAPP tožbami.
