V raziskavi je več kot polovica slovenskih osmošolcev dosegla le najnižjo zahtevnostno raven, kar je precej pod ciljem Evropske unije, ki si prizadeva, da bi bil delež učencev z nizkimi dosežki do leta 2030 manjši od 15 odstotkov. Poleg tega so slovenski osnovnošolci pri računalniškem mišljenju, ki so ga letos prvič merili, dosegli 448,2 točke, kar jih uvršča pod mednarodno povprečje, ki znaša 483,1 točke. Najvišje rezultate na tem področju so dosegli učenci iz Tajvana, Južne Koreje in Češke.
V Svizu menijo, da rezultati kažejo na nujnost hitrega in celovitega ukrepanja politike in družbe. Po njihovem mnenju bi morala skrb za kakovostno javno šolstvo postati absolutna prioriteta. Pozivajo k boljšemu vrednotenju dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter stabilnem financiranju sistema, saj so parcialni in posamezni ukrepi po njihovem mnenju nezadostni. Opozarjajo, da bo ob trenutnem stanju, ki vključuje tudi pomanjkanje strokovnih delavcev, težko izstopiti iz krize, s katero se sooča slovenski vzgojno-izobraževalni sistem.
Sviz podpira napovedi ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja, ki je ob objavi raziskave poudaril, da bodo prenovljeni učni načrti vključili tudi cilje na področju digitalnih kompetenc. Minister je napovedal, da bodo ob tem posodobili tudi didaktična priporočila in učne načrte za računalništvo ter informatiko, poleg tega pa so načrtovani programi usposabljanja učiteljev in ravnateljev za uvedbo prenovljenih načrtov.
Rezultati ICILS 2023 so pokazali tudi, da so se dosežki slovenskih učencev v primerjavi z letom 2013 poslabšali, čeprav ostajajo nekoliko nad mednarodnim povprečjem. Podoben trend padanja rezultatov so zabeležile tudi nekatere druge evropske države, kot so Hrvaška, Češka, Nemčija, Norveška in Slovaška. Na vrhu lestvice pa so učenci iz Južne Koreje, Češke, Danske in Tajvana. Države z najnižjimi dosežki v raziskavi so Oman, Kosovo in Azerbajdžan.
