Najdaljša noč v letu je za mnoge pomenila praznovanje z ognjemeti in pirotehničnimi sredstvi, kar pa je močno vplivalo na kakovost zraka v številnih slovenskih mestih. Meritve so pokazale, da so bile mejne vrednosti trdih delcev PM10 krepko presežene, zrak pa je postal zdravju škodljiv.
Kot je pojasnil dežurni meteorolog Agencije RS za okolje (ARSO) Anže Medved, so bila mesta, kot so Ljubljana, Celje in Črnomelj, med najbolj prizadetimi. V Ljubljani so meritve pokazale kar 140 mikrogramov PM10 na kubični meter, kar skoraj trikrat presega dovoljeno dnevno mejo 50 mikrogramov. V Celju in Črnomlju so bile te vrednosti še višje, okoli 200 mikrogramov.
Vzrok za tako visoko onesnaženje je poleg pirotehnike tudi temperaturni obrat, ki deluje kot zračni pokrov in preprečuje, da bi se onesnažen zrak dvignil in zamenjal s čistejšim zrakom iz višjih plasti.
Meteorolog Medved je optimistično napovedal, da se bo zrak izboljšal čez dan, saj se pričakuje jugozahodni veter, ki bo razbil temperaturni obrat in razpršil koncentracije trdih delcev. Kljub temu onesnažen zrak v jutranjih urah opozarja na posledice uporabe pirotehnike.
Agencija za okolje že leta opozarja na škodljive vplive pirotehnike na okolje, živali in zdravje ljudi. Težke kovine v delcih, ki jih sproščajo pirotehnična sredstva, ob vdihavanju lahko škodujejo dihalnim potem in splošnemu zdravju, še posebej pri občutljivih skupinah, kot so otroci, starejši in bolniki z boleznimi dihal.
Pogosta opozorila okoljskih organizacij in strokovnjakov pozivajo k zmanjšanju uporabe pirotehnike, saj ta vpliva na okolje, zdravje in živali. Kljub temu se številne občine, tudi Ljubljana, tradicije ognjemetov ne odpovedujejo, kar sproža razprave o iskanju bolj trajnostnih oblik praznovanja.
