Danes katoliki in evangeličani praznujejo Gospodovo razglašenje, znano tudi kot praznik svetih treh kraljev, medtem ko pravoslavni verniki obeležujejo badnji dan, s katerim pričakujejo pravoslavni božič.
Praznik svetih treh kraljev je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod po rojstvu Jezusa poslal učenjake preverit, ali se je res rodil odrešenik. Ti učenjaki, ki jih imenujejo tudi kralji, so sledili zvezdi do Betlehema in novorojenemu detetu prinesli darove – zlato, kadilo in miro. Legenda pravi, da so kralji nosili imena Gašper, Miha in Boltežar.
Na predvečer praznika je običajno kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata gospodinjstva napišejo začetnice imen treh kraljev skupaj z letnico, npr. 20 + G + M + B + 25. Prav tako so značilni trikraljevski koledniki, ki obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in kličejo blagoslov nad hiše.
Pravoslavni verniki danes obeležujejo badnji dan. V cerkvah prevzamejo badnjake – slamo in hrastove veje, ki simbolizirajo okolje, v katerem se je rodil Jezus. Osrednje bogoslužje Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji bo potekalo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Badnjake verniki odnesejo domov in jih zažgejo, kar simbolizira toplino in svetlobo, ki ju prinaša Jezusov prihod.
Večerno bogoslužje se bo začelo ob 18. uri, opolnoči pa bo sledila prva božična liturgija. Druga božična liturgija bo potekala v torek zjutraj. Pravoslavni verniki, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo božič 7. januarja, kar velja za vernike v Srbiji, Črni gori, Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Medtem so nekatere pravoslavne cerkve, kot so grška, romunska in bolgarska, že sprejele Milankovićev koledar, ki je usklajen z gregorijanskim, zato so božič praznovale 25. decembra. V Ukrajini so leta 2023 prvič obeležili božič že na ta datum, kar je bila pomembna sprememba v pravoslavni tradiciji.
