Nemška podjetja v času gospodarske krize vse pogosteje najemajo zasebne preiskovalce, da bi preverili, ali so zaposleni na dolgotrajni bolniški odsotnosti resnično bolni. Namen tega ukrepa je odkriti morebitne zlorabe bolniških listov in s tem zmanjšati stroške podjetij ter odpuščati neproduktivne delavce.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je ena od agencij, ki beleži porast tovrstnih naročil, Lentz Group, s sedežem v Frankfurtu. Agencija poroča, da se je število njihovih naročil v zadnjih letih podvojilo, kar kaže na rast zanimanja podjetij za preverjanje zaposlenih.
Preiskave zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti
Ustanovitelj agencije Marcus Lentz je razkril, da podjetje vsako leto prejme približno 1.200 naročil za preiskave zaposlenih, ki so pogosto odsotni z dela zaradi bolezni. Podjetja, ki najamejo njihove storitve, želijo ugotoviti, ali so dolgotrajne bolniške odsotnosti upravičene ali gre za zlorabe sistema.
“Vedno več podjetij se noče več sprijazniti s tem,” je povedal Lentz za AFP. “Če ima zaposleni 30, 40 ali celo 100 bolniških dni na leto, postane za delodajalca ekonomsko ‘neprivlačen’.”
Podjetja, ki se soočajo z gospodarskimi težavami, v tem vidijo priložnost za zniževanje stroškov in zmanjševanje števila neproduktivnih zaposlenih.
Naraščajoča odsotnost z dela v Nemčiji
Podatki zvezne statistične agencije Destatis kažejo, da je povprečna bolniška odsotnost v Nemčiji leta 2023 znašala 15,1 dneva na zaposlenega, kar je občutno več kot leta 2021, ko je povprečje znašalo 11,1 dneva.
Povečana bolniška odsotnost je imela tudi negativen vpliv na nemško gospodarstvo. Po ocenah je visoka stopnja odsotnosti leta 2023 znižala bruto domači proizvod (BDP) za 0,8 odstotka in prispevala k gospodarskemu krčenju v višini 0,3 odstotka.
Med pandemijo Covid-19 je Nemčija uvedla sistem, ki je omogočal, da so zaposleni z blagimi simptomi bolniško odsotnost pridobili prek telefonskega posveta z zdravnikom. Ta ukrep je bil namenjen zmanjšanju širjenja okužb, vendar je po pandemiji privedel do pogostih zlorab.
Zdravniki so namreč ugotovili, da so nekateri zaposleni med telefonskimi pogovori pretvarjali simptome, kot so kašelj in povišana temperatura, da bi pridobili bolniški dopust, čeprav niso bili bolni.
V Nemčiji imajo zaposleni, ki so na bolniški, pravico do polne plače prvih šest tednov bolniške odsotnosti. Po tem obdobju jim zdravstvena zavarovalnica začne izplačevati nadomestilo v obliki bolniških prejemkov.
Zaradi tega sistema so podjetja še bolj pozorna na dolgotrajne odsotnosti zaposlenih, saj jih to lahko stane velike zneske. Zaradi visokih stroškov in suma zlorab se podjetja odločajo za strožje ukrepe, kot je najem zasebnih preiskovalcev za preverjanje resničnih razlogov bolniških odsotnosti.
Najemanje detektivov za preverjanje bolniških odsotnosti med delodajalci in delojemalci sproža polemike. Kritiki opozarjajo, da takšni ukrepi posegajo v zasebnost zaposlenih in lahko vodijo v nezaupanje med delavci in delodajalci. Zagovorniki pa poudarjajo, da so zlorabe sistema resen problem, ki podjetjem povzroča visoke stroške in zmanjšuje produktivnost.
Podjetja v Nemčiji pa kljub kritikam še naprej iščejo načine za zmanjšanje stroškov, med drugim tudi z nadzorom zaposlenih, ki pogosto izostajajo z dela.
