Na Hrvaškem so številni državljani odzvali na pozive platforme Halo, inspektore in sindikatov ter prejšnji petek masovno bojkotirali trgovine. Rezultati so bili vidni takoj – promet v trgovinah se je zmanjšal za več kot polovico, število izdanih računov pa za 44 odstotkov. Kljub temu trgovci na Hrvaškem vztrajajo, da cen hrane ne bodo znižali.
Hrvaški bojkot je odmeval tudi v Sloveniji in Bosni in Hercegovini, kjer se na družbenih omrežjih pojavljajo pozivi k podobnim akcijam.
Cene hrane v Sloveniji pod povprečjem EU
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je letna rast cen hrane v Sloveniji leta 2024 znašala 1,1 odstotka, kar je bistveno manj kot na Hrvaškem (4,7 odstotka). Trgovinska zbornica Slovenije pojasnjuje, da je zmernejša rast cen posledica močne konkurence med trgovci. Cene hrane in pijač v Sloveniji so primerljive s sosednjimi državami, ponekod pa celo nižje, na primer v primerjavi z Avstrijo in Italijo.
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da bi bojkot trgovin le še poslabšal že tako zahteven položaj slovenskih trgovcev. Ti se soočajo z visokimi stroški, birokratskimi obremenitvami in odlivom kupne moči v tujino. Poleg tega poudarjajo, da bi bojkot prizadel tudi manjše trgovce, ki so del širše distribucijske verige.
Kupna moč slovenskih gospodinjstev se je sicer v zadnjih letih okrepila, a kljub temu slovenska gospodinjstva za hrano porabijo približno 15 odstotkov mesečnih prihodkov, kar je pod povprečjem EU in precej manj kot na Hrvaškem, kjer ta delež znaša 18 odstotkov.
Previdno pri posnemanju hrvaškega bojkota
Čeprav so pozivi k bojkotu v Sloveniji razumljivi zaradi splošnega nezadovoljstva z rastjo cen, TZS poudarja, da stanje pri nas ni primerljivo s hrvaškim. Na slovenskem trgu je rast cen hrane nižja, konkurenca med trgovci pa močna, kar potrošnikom zagotavlja cenovno dostopnejša živila. Bojkot bi lahko dolgoročno škodil tako trgovcem kot celotni dobavni verigi, s čimer bi težave samo poglobili.
Medtem ko se slovenski potrošniki spogledujejo z idejo bojkota, ostaja ključno vprašanje, ali bi ta resnično prinesel koristi ali pa bi zgolj še dodatno otežil položaj trgovcev in potrošnikov.
