Dars je v lanskem letu dosegel rekordne prihodke v višini 583 milijonov evrov in čisti dobiček 153 milijonov evrov. Zdaj obljublja, da bo eden ključnih projektov za leto 2025 izboljšanje pretočnosti prometa na ljubljanski obvoznici in nekaterih drugih prometnih žariščih po Sloveniji.
Vsakodnevno se v Ljubljano na delo in druge opravke vozi okoli 150.000 ljudi, ki se soočajo z dolgimi zastoji. Dars zdaj načrtuje uvedbo sekvenčnega merjenja hitrosti, ki bo promet uravnavalo glede na gostoto vozil.
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič pojasnjuje, da bo sistem sekvenčnega merjenja prometa spremljal pretočnost že 20 kilometrov pred vpadnicami v Ljubljano. “Ko bo sistem zaznal povečanje gostote prometa, bo avtomatično zmanjšal hitrost, kar naj bi zmanjšalo pritisk na obvoznico,” je povedal v oddaji 24UR ZVEČER.
Sistem naj bi začel delovati v popolni avtomatski funkciji že do začetka ali sredine poletja.
Na odseku Domžale–Ljubljana je predvidena gradnja tretjega pasu. Na Brezovici, kjer se promet pogosto zgošča, predvsem v turistični sezoni, bo do sredine leta zgrajeno novo krožišče v Dragomerju.
Za izboljšanje pretočnosti prometa na gorenjski avtocesti je v pripravi tudi projekt tretjega pasu na odseku Brezovica–Vrhnika. Dars upa, da bo gradbeno dovoljenje pridobil do konca leta.
Gradnja tretje razvojne osi se nadaljuje. Od devetih odsekov sta dva že dokončana, dva v gradnji, za peti – najzahtevnejši, dolg 16 kilometrov – bodo februarja odprli ponudbe izvajalcev. Ta del vključuje več viaduktov in zahteva kompleksna gradbena dela.
Ribič je potrdil, da bo promet skozi vzhodno cev predora Karavanke stekel spomladi leta 2026.
Zavedajoč se, da zastojem ne morejo popolnoma ubežati, pri Darsu stavijo tudi na izboljšano obveščanje voznikov. Na ključnih točkah bodo postavili dodatne informacijske table z aktualnimi podatki o prometu in alternativnih poteh.
Čeprav Dars obljublja več ukrepov za izboljšanje pretočnosti, vozniki ostajajo skeptični. Izvajanje projektov, predvsem gradnja tretjih pasov, je dolgotrajno, avtomatizirani sistemi za prilagajanje hitrosti pa so odvisni od discipline voznikov.
Vprašanje ostaja: ali bodo ti ukrepi res zmanjšali zastoje, ali pa se bodo vozniki v prihodnjih letih še vedno “cijazili” v dolgih kolonah?
