V Sloveniji se število primerov garij vztrajno povečuje, opozarjajo na dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos zabeležil že 92 prijav te bolezni in dva potrjena izbruha. Strokovnjaki menijo, da je dejansko število okuženih še višje, saj se diagnoza pogosto postavi z zamudo ali pa se garje zamenjajo z drugimi dermatološkimi stanji.
Zakaj prihaja do porasta okužb?
Kot pojasnjuje prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je eden glavnih razlogov za širjenje garij večja mobilnost prebivalstva. “Danes veliko potujemo, preseljujemo se, kar omogoča hitrejše širjenje okužb. V relativno kratkem času se je število primerov podvojilo,” je dejala.
Okužba s pršico Sarcoptes scabiei se prenaša predvsem s tesnim stikom kože ob kožo, redkeje prek okuženih oblačil ali posteljnine. Med najbolj ogroženimi so otroci, družinski člani, spolno aktivni mladi odrasli ter prebivalci domov za ostarele, zaporov in drugih ustanov.
Kako prepoznati okužbo?
Za okužbo je značilen močan srbež, ki je ponoči še izrazitejši. Na koži se pojavijo rdečkaste bunčice, najpogosteje med prsti, na zapestjih, komolcih, okoli pasu ali na spolovilu. Simptomi se pri prvi okužbi pojavijo v obdobju od dveh do šestih tednov, pri ponovni okužbi pa že po nekaj dneh.
Pri nekaterih osebah, kot so dojenčki in starejši, srbež ni vedno prisoten, kar dodatno otežuje hitro diagnozo. Pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom pa se lahko razvije t. i. krustozna oblika garij, kjer je okužba še intenzivnejša in zelo kužna.
Zdravljenje in preprečevanje širjenja
Zdravljenje garij vključuje antiparazitne kreme, ki se nanesejo na celo telo, pogosto pa je potrebna tudi sistemska terapija z zdravili v obliki tablet. Ključnega pomena je hkratno zdravljenje vseh družinskih članov ali sostanovalcev, saj se bolezen hitro prenaša.
Poleg zdravljenja je nujno temeljito čiščenje domačega okolja. Vsa oblačila, posteljnino in brisače je treba oprati na visoki temperaturi, stanovanje pa posesati in temeljito očistiti.
Porast primerov v zadnjih dveh letih
Po podatkih NIJZ se je število prijav garij v Sloveniji v letu 2024 povečalo za 41 odstotkov, zabeležili so 805 primerov. Posebej izstopa porast okužb med tujimi državljani v Sloveniji, kjer so lani zabeležili 628 prijav, največ v ljubljanski zdravstveni regiji.
Največji izbruhi so bili zaznani v domovih starejših občanov, zaporih, šolah, vrtcih ter drugih skupnostnih nastanitvah, kot so dijaški in azilni domovi. Na NIJZ poudarjajo, da število prijavljenih primerov ne odraža nujno realnega stanja, saj se mnogi okuženi ne odločijo za obisk zdravnika ali pa bolezen ostane nediagnosticirana.
Strokovnjaki opozarjajo na nujnost ozaveščenosti
Zdravniki poudarjajo, da je pravočasna diagnoza ključnega pomena za preprečevanje širjenja okužbe. “Če opazite simptome, kot so srbečica in izpuščaji, se čim prej posvetujte z zdravnikom,” svetuje dr. Planinšek Ručigaj.
Širjenje garij postaja vse večji javnozdravstveni problem, zato so preventivni ukrepi, kot so dobra higiena, hitro ukrepanje ob okužbi in izobraževanje javnosti, ključni za zajezitev bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto z garjami okuži približno 300 milijonov ljudi po vsem svetu – in Slovenija pri tem ni izjema.
