Cilj novega zakona je zagotoviti odgovornejše kreditiranje in večjo preglednost pogojev, predvsem pri hitrih kreditih in t.i. shemah “Kupi zdaj, plačaj pozneje”, ki doslej niso bile zakonsko urejene.
Glavne novosti vključujejo:
- Strožje omejitve obrestnih mer in skupnih stroškov kreditov.
- Prepoved zavajajočega oglaševanja kreditov.
- Bolje strukturirane informacije za kreditojemalce pred sklenitvijo pogodbe.
- Uvedbo novih pravil pri spletnem sklepanju kreditov.
- Prepoved uporabe zdravstvenih podatkov pri oceni kreditne sposobnosti.
Ministrstvo želi s temi ukrepi zmanjšati tveganje, da se potrošniki ujamejo v spiralo dolgov, predvsem pri manjših posojilih z visoko obrestno mero.
Ukrepi za lažje odplačevanje dolgov
Predlog zakona prinaša tudi novosti pri reševanju finančnih težav kreditojemalcev. Dajalci kreditov bodo morali ponuditi ukrepe za prestrukturiranje dolga, kot so:
- moratorij na odplačevanje,
- odlog plačil,
- sprememba ročnosti kredita,
- prilagoditev obrestne mere.
Ti ukrepi bodo potrošnikom olajšali vračanje dolgov in zmanjšali posledice morebitnih finančnih težav.
Ustanovitev javne službe za svetovanje pri dolgovih
Ministrstvo predlaga tudi vzpostavitev javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov, ki bo pomagala kreditojemalcem pri iskanju rešitev v primeru prezadolženosti.
Po ocenah Evropske komisije vsaka investicija v takšno svetovanje prinese od 1,4 do 5,3 evra koristi, predvsem zaradi zmanjšanja socialnih stroškov povezanih s prezadolženostjo.
Dajalci kreditov bodo morali vzpostaviti postopke za prepoznavanje strank s finančnimi težavami in jih usmeriti v to svetovalno službo.
Kaj sledi?
Osnutek zakona je trenutno v javni obravnavi do 30. marca, nato bo sledila obravnava v državnem zboru. Če bodo spremembe sprejete, bodo imele daljnosežne posledice tako za banke kot za potrošnike, ki najemajo kredite.
Namen sprememb je zagotoviti, da bodo krediti dostopni, a ne past za prezadolževanje, hkrati pa zaščititi potrošnike pred skritimi stroški in agresivnim trženjem kreditov.
