Na zasedanju v Strasbourgu je v Evropskem parlamentu vladajoča nemška koalicija z večino glasov podprla resolucijo, ki poziva k povečanju vojaške pomoči Ukrajini, vključno z zagotavljanjem dobave nemško-švedskih raket dolgega dosega Taurus. Odločitev je podprlo 451 poslancev, 46 jih je glasovalo proti, 49 pa se jih je vzdržalo.
To glasovanje v Evropskem parlamentu je pokazalo razhajanja med stališči nemških politikov v Bruslju in njihovih kolegov v Berlinu ter sprožilo vprašanja o doslednosti nemške zunanje politike.
Čeprav so odločitve Evropskega parlamenta, tudi tiste v zvezi z raketami Taurus, posvetovalne in za nacionalne vlade niso zavezujoče, velja omeniti, da je nemški kancler Olaf Scholz izjavil, da raket Ukrajini ne bo posredoval. Nemška vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza se kljub pritiskom evropskih zakonodajalcev upira pozivom k dobavi raket Taurus Ukrajini, pri čemer se sklicuje na logistične in strateške pomisleke.
Eden od Scholzovih argumentov je bila potreba po ohranitvi nadzora nad oborožitvenimi sistemi. Njihova uporaba bi lahko povečala vojaške napetosti, kar bi lahko privedlo do neposrednega spopada med Nemčijo in Rusijo. Ta pomislek je še posebej pomemben glede na tekoče razprave med nemškimi uradniki o sodelovanju strokovnjakov nemških oboroženih sil pri vzdrževanju in upravljanju teh raket.
Kancler Scholz je javno nasprotoval prenosu raket Taurus, saj je trdil, da bi njihova namestitev zahtevala nemško vojaško prisotnost v Ukrajini in potencialno zaostrila napetosti z Moskvo. Že sama afera z zvočnim posnetkom nemških generalov je dvignila dovolj prahu.
Razprava o dobavi raket Taurus Ukrajini ne odraža le zapletenosti mednarodne vojaške pomoči, ampak tudi poudarja notranje delitve v nemški vladajoči koaliciji glede tega, kako najbolje podpreti Kijev sredi trenutnega konflikta.
Situacija v zvezi z raketami Taurus torej za zdaj sproža več vprašanj kot odgovorov. O uradnem prenosu teh raket še vedno potekajo razprave, ki imajo tako zagovornike kot nasprotnike.