Pankracij, ki goduje 12. maja, je znan kot zaščitnik cvetja in otrok, pogosto pa je povezan s simboliko vztrajnosti in nedolžnosti. Na njegov god se pričakuje hladno vreme, ki lahko škoduje mladim rastlinam.
Servacij sledi 13. maja in je znan kot svetnik, ki se mu obračamo v upanju, da nas obvaruje pred zmrzaljo in pozebo, ki bi lahko prizadela pridelke.
Bonifacij, ki goduje 14. maja, zaključuje trio ledenih mož. Po ljudskem verovanju njegov god prinese še zadnje hladno obdobje pred poletjem.
15. maja pa pride na vrsto ‘poscana Zofka’, oziroma sveta Zofija, ki običajno prinaša padavine. Po ljudski modrosti dež na ta dan napoveduje bogato in rodovitno poletje. Star pregovor pravi: “Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni,” kar pomeni, da suh dan obeta manj ugodno poletno vreme.
Ljudska meteorologija ima v Sloveniji dolgo tradicijo in mnogi še vedno pripisujejo velik pomen tem starim znamenjem. Čeprav se morda zdijo zgolj kot del folklore, so ti dnevi še vedno opomnik, kako zelo smo povezani z naravnimi ritmi in kako vremenske spremembe vplivajo na naše vsakdanje življenje.
Za natančne napovedi vremena v času ledenih mož in ‘poscane Zofke’ je še vedno najbolje spremljati uradne meteorološke službe, ki lahko z moderno tehnologijo dajejo bolj točne napovedi. Vendar pa ohranjanje teh ljudskih tradicij pomaga ohranjati bogato kulturno dediščino in spomin na čase, ko so bili ljudje za napovedovanje vremena odvisni predvsem od opazovanja narave.
