Po besedah doktorice Katje Juvan, koordinatorice ginekološke službe v šaleško-savinjski in koroški regiji, kjer deset timov skrbi za 44 tisoč žensk, se situacija hitro slabša. Številni ginekologi se približujejo upokojitvi, mladi specialisti pa se raje odločajo za delo v tujini, kar dodatno zaostruje kadrovsko stisko.
Pomanjkanje ginekologov ni le statistična težava. V praksi se kaže kot preobremenjenost urgentnih služb in zanemarjanje preventivnih pregledov, kar vodi do napredovanja bolezni, ki bi jih lahko s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem obvladovali. “V času dežurstev imamo polne čakalnice, kar kaže na resnost situacije,” pojasnjuje Jakob Koren, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka iz celjske bolnišnice.
V zadnjih dveh letih je brez izbranega ginekologa ostalo dodatnih 25 tisoč žensk, s prihajajočimi upokojitvami pa bo ta številka še narasla. Mojca Grebenc, primarna ginekologinja, opozarja na nesorazmerje med številom pacientk in razpoložljivimi zdravniki, saj en upokojeni ginekolog pusti za seboj veliko več pacientk, kot jih lahko prevzame novi.
Zaskrbljujoče je tudi, da izmed 56 zdravnikov, ki so končali specializacijo iz ginekologije med letoma 2019 in 2022, le peščica nadaljuje kariero na primarnem nivoju. To odraža nepriljubljenost tega dela med mladimi zdravniki, kar Grebenc pripisuje slabim delovnim pogojem in pomanjkanju priznanja v strokovnih krogih.
Javno pismo 157 ginekologov je klic na pomoč, s katerim stroka želi opozoriti odločevalce na nujnost izboljšav. “Če želimo ohraniti kakovost zdravstvene oskrbe, ki smo jo doslej zagotavljali, moramo nujno ukrepati,” sklene Koren, s čimer se strinjajo vsi podpisniki pisma.
