Osnovna šola Jakoba Aljaža v Kranju je letos sprejela 16 novih učencev iz tujine. Ravnateljica Lucija Rakovec pojasnjuje, da je tretjina teh učencev imela težave s slovenščino, kar jim onemogoča normalno sledenje pouku. “Težko si predstavljamo nekoga, da bo poslušal, sedel pri miru in bil uspešen, če ne razume razlage pri biologiji,” pravi Alenka Helbl iz SDS.
Ravnateljica Rakovec meni, da obstoječi sistem vodi v nižjo učno uspešnost učencev priseljencev in poslabšuje njihove možnosti za nadaljnje izobraževanje in zaposlitev. Zato so ravnatelji predlagali, da bi vsak učenec priseljenec prvo leto prejel dve uri pouka slovenščine dnevno. Trenutno je teh ur občutno manj – približno tri dodatne šolske ure tedensko, kar ni dovolj za temeljito učenje jezika.
Učitelj slovenščine Jan Grabnar opozarja, da učenec priseljenec potrebuje dodatne ure slovenščine ne le prvo leto, ampak tudi drugo in tretje leto. “Otroci pogosto odhajajo na počitnice v svoje matične države, kjer pozabijo, kar so se naučili. Ko se vrnejo, je znanje spet pomanjkljivo,” pojasnjuje Grabnar.
Ravnatelji predlagajo tudi prilagojeno ocenjevanje teh otrok in dodatne zaposlitve učiteljev. Vse te spremembe pa bodo možne le, če bo ministrstvo odobrilo dodatna sredstva za šolstvo. “To ni stvar ne levih ne desnih, to je naša skupna stvar, ker gre za skrb za otroke,” meni Helblova.
Spremembe v sistemu poučevanja učencev priseljencev so nujne za izboljšanje njihove učne uspešnosti in prihodnjih možnosti. Ravnatelji in učitelji se strinjajo, da trenutni sistem ne zadostuje potrebam teh otrok, zato upajo, da bo ministrstvo prisluhnilo njihovim predlogom in zagotovilo potrebna sredstva za izvedbo teh sprememb.
