Po pričakovanjih se bo hadža udeležilo več vernikov kot lani, ko jih je bilo več kot 1,8 milijona. Že v ponedeljek so oblasti sporočile, da je v Meki 1,5 milijona romarjev, večinoma iz tujine. Danes se jim bo pridružilo še več sto tisoč Savdijcev.
Hadž je eden najbolj množičnih dogodkov na svetu, ki so se v preteklosti že izkazali za nevarne. Nazadnje leta 2015, ko je med obredom kamenjanja hudiča v Mini prišlo do stampeda, v katerem je umrlo okoli 2300 ljudi, kar je bila najbolj smrtonosna nesreča na hadžu.
Obredi v Meki in njeni okolici bodo znova potekali v času visokih poletnih temperatur. Vremenoslovci napovedujejo, da bo povprečna temperatura znašala okoli 44 stopinj Celzija. Zaradi visokih temperatur je lani med hadžem najmanj 2000 ljudi doživelo vročinski stres, kot so vročinski udar, izčrpanost, krči in izpuščaji.
V času izraelskih vojaških operacij proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas v Gazi, ki so v osmih mesecih zahtevale več kot 36.000 palestinskih življenj, prebivalce v enklavi pa pahnile v humanitarno katastrofo, je po ocenah poznavalcev letos težko izključiti možnost protestov in drugih izrazov podpore Palestincem.
Hadž je za Savdsko Arabijo pomemben tudi s finančnega vidika, saj prinaša milijarde ameriških dolarjev, medtem ko si ta največja svetovna izvoznica surove nafte prizadeva razviti turizem.
Hadž je eden od petih stebrov islama, ki naj bi se ga vsaj enkrat v življenju udeležil vsak polnoleten, zdrav in finančno sposoben musliman. V okviru obredov se romarji večkrat sprehodijo okoli svetišča Kaba v Veliki mošeji v Meki. Med najpomembnejšimi trenutki petdnevnega romanja pa je dan pred kurban bajramom, ko se vsi romarji zberejo na gori Arafat, kjer romarji molijo, berejo verze iz Korana in premišljujejo o sebi in svojih dejanjih. Po sestopu z gore sledi tradicionalno kamenjanje hudiča v Mini, kar obeležuje tudi začetek kurban bajrama.
