Sluzenje se je začelo v globinah, nato pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini. Gre za naraven pojav, ki ga pojasnjujejo na Morski biološki postaji. “Sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni,” so pojasnili.
Pojav, ki mu strokovno pravimo občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, v severnem Jadranu ni nič novega. Zadnjič smo pojav opazovali v letih 2014 in 2018, prvi zapisi o njem pa segajo v leto 1729.
@brankopri Koper, Slo, 21.6.2024
♬ Malo Ćemo Da Se Kupamo – Crvena Jabuka
“Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv, oblik in velikosti. Njihova horizontalna in vertikalna razporeditev je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi pričnejo kopičiti v globljih slojih, potem pa se pojavijo tudi na površini, najverjetneje zaradi ujetih plinastih mehurčkov, ki jih dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih in na plažah,” so pojasnili na Morski biološki postaji.
Za kopalce sluz sama po sebi ni nevarna, se pa vanjo lahko ujamejo številni patogeni organizmi, kot so fekalne bakterije. Nekateri poročajo tudi o iritacijah na koži, ki jih povzročijo različni skeletni delci in delci sedimenta, ki se prav tako ujamejo v sluz.
“Veliko bolj negativen vpliv ima sluz na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo ali onemogočeno, kar lahko privede do pogina,” so dodali. Pojav sluzenja v severnem Jadranu so letos najprej zabeležili v okolici Rovinja v začetku junija. Povezali so ga z obilnim spomladanskim cvetenjem fitoplanktona, ki so mu botrovale izdatne padavine in pritoki rek. Pri nas smo takrat opazili le manjše sluzaste kosmiče in nitke, a kmalu so sledili tudi večji oblaki sluzi. Trenutno se ta razteza v celotnem Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranu.
Čeprav nič kaj lepa na pogled, sluz skriva tudi bolj privlačno presenečenje v obliki modro-vijoličnega svetlikanja. “V nočnih urah lahko v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modro-vijolično svetlikanje. Pojav sproščanja svetlobe je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov,” so zapisali strokovnjaki z Morske biološke postaje.
