Nacionalni inštitut za biologijo pojasnjuje, da sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji izloča veliko organske snovi v vodo.
Po navedbah Morske biološke postaje Piran bi sluzenje morja lahko trajalo več tednov, da mikroorganizmi razgradijo sluz. Močna burja bi jo sicer lahko odpihnila, vendar vremenska napoved tega ne predvideva. Veter je že premešal in razpihal sluz ob obali Umaga, kjer je plaža zdaj prekrita z belo peno namesto rjavkaste želatine.
Sluz poleg želatinaste mase vsebuje različne žive in nežive delce, kot so fitoplankton, zooplankton, izločki, ličinke, jajca, skeletni delci, bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralni delci iz morskih usedlin in kopenskega izvora. Makroagregati sluzi se pojavljajo v različnih barvah, oblikah in velikostih, njihova razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se kopičijo v globljih plasteh in nato pojavijo tudi na površini. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se naberejo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih in na plažah.
Prvi zapisi o pojavu sluzenja segajo v leto 1729
Čeprav sluz ne ogroža zdravja kopalcev, se zaradi možne prisotnosti patogenih organizmov stik z njo odsvetuje. Nacionalni inštitut za biologijo še poroča, da so tokrat pojav sluzenja opazili ne le v slovenskih obalnih mestih, temveč tudi v celotnem Tržaškem zalivu in širše v severnem Jadranu.
Prvi zapisi o njem v severnem Jadranu segajo v leto 1729. Zadnji tovrstni pojav v tem območju se je zgodil leta 2018.
