Kje se pri pripravi sporazuma zatika? Prvi vtis je, da je komunikacija v tej zadevi med ministrstvom za zunanje zadeve, uradom predsednice države in kabinetom predsednika vlade precej šibka.
Urad predsednice zadeve ne komentira. A neuradno smo izvedeli, da je pobudo, da bi Nataša Pirc Musar z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v četrtek podpisala dvostranski dogovor, pravzaprav dalo ministrstvo za zunanje zadeve. To v odzivu pravi, da je podoben sporazum sklenilo že 17 držav in da gre za pravno nezavezujoč sporazum, ki bi zgolj poslal sporočilo, da bo Slovenija Ukrajini vselej stala ob strani.
Predsednici naj bi bilo zagotovljeno, da je sporazum pripravljen. A državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je v odzivu zapisal, da besedilo varnostnega dogovora še ni dokončno usklajeno. Ali torej sploh bo pravočasno usklajeno? Tudi to ni jasno, seja vlade je namreč na sporedu v sredo. Volk pravi, da je v pristojnosti vlade, da odloča o dogovoru ter da nekatere informacije v javnosti, da se mora vlada z vsebino zgolj seznaniti, ne držijo. Ko sporazum vlada potrdi, kot še dodaja Volk, pa se morajo s sporazumom seznaniti še člani parlamentarnega odbora za zunanje zadeve.
Sporazum medtem še najprej usklajujejo med ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za obrambo in kabinetom predsednika vlade.
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno pričakuje, da bo sporazum ta teden podpisan, v kabinetu predsednika vlade pa neuradno takšnega optimizma ne delijo.
Sporazum, ki naj bi bil pravno nezavezujoč, a simbolično pomemben, bi poslal jasno sporočilo Ukrajini, da ji Slovenija stoji ob strani v težkih časih. Čeprav se zdi, da je politični vrh glede vsebine dogovora neenoten, upanje ostaja, da bodo do četrtka uspeli uskladiti vse potrebne podrobnosti in podpisati dogovor, ki bo prispeval k nadaljnji podpori Ukrajini.
