Voditelji držav Arabske lige so se v Kairu dogovorili o obsežnem načrtu obnove Gaze, ki bi v petih letih stal približno 50 milijard evrov. Ključni cilji vključujejo odstranitev ruševin, izgradnjo začasnih zatočišč za več kot 1,5 milijona razseljenih Palestincev ter obnovo in razvoj ključne infrastrukture, vključno z novimi domovi, letališčem in pristaniščem.
V skladu z načrtom, ki ga je predlagal Egipt, bi območje Gaze v prehodnem obdobju upravljal odbor neodvisnih strokovnjakov, dokler nadzora ne bi ponovno prevzele palestinske oblasti. Arabske države so zavrnile ameriški predlog predsednika Donalda Trumpa, po katerem bi ZDA prevzele nadzor nad Gazo, Palestince pa preselile v druge arabske države.
Načrt obnove predvideva dve glavni fazi. Prva faza, ocenjena na 18,8 milijarde evrov, bi trajala dve leti. V tem času bi očistili ruševine, obnovili 60.000 delno uničenih domov in zgradili 200.000 novih stanovanjskih enot.
Druga faza, ki bi trajala dve leti in pol, je ocenjena na 28 milijard evrov. V tem obdobju bi dokončali gradnjo infrastrukture, vključno s cestami, energetskimi sistemi, bolnišnicami in šolami. Do leta 2030 naj bi Gaza imela tudi novo letališče, pristanišče, industrijske cone, hotele in zelene površine.
Kljub dogovorjenemu načrtu financiranje obnove Gaze še ni zagotovljeno. Arabske države so pozvale mednarodno skupnost, da prispeva sredstva za obnovo, vendar jasnih zavez za financiranje še ni. ZN ocenjujejo, da bo obnova stala okoli 47 milijard evrov, podobno oceno so podali tudi predstavniki Arabske lige.
Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je ob predstavitvi načrta poudaril, da mora poleg fizične obnove potekati tudi proces za rešitev dveh držav, ki jo Arabska liga vidi kot edino trajno rešitev konflikta. Izrael takšni rešitvi nasprotuje, kar otežuje politične dogovore o prihodnosti Gaze.
S petletnim načrtom obnovitve Gaze se odpira novo poglavje v reševanju posledic uničenja, a hkrati ostajajo odprta vprašanja o financiranju in politični prihodnosti regije.
