Gospodarski obeti se izboljšujejo. “Pričakujemo, da se bo gospodarska rast v Sloveniji v nadaljevanju leta krepila. Ta bo v letu 2026 dosegla dolgoročno povprečje 2,8 odstotka,” je na novinarski konferenci povedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Dodala je, da bo rast ostala višja kot v evrskem območju, kjer bo po napovedih Evrosistema letos znašala 0,9 odstotka in se v naslednjih dveh letih okrepila na 1,4 oz. 1,6 odstotka.
Na gospodarsko aktivnost bo letos po njenih besedah spodbudno vplivalo predvsem domače trošenje ob rasti realnih dohodkov in povišanih izdatkih države. V naslednjih dveh letih bo aktivnost dodatno spodbujena s strani tujega povpraševanja in s krepitvijo izvoza. Ob izboljšanih gospodarskih obetih se bo zaposlenost še naprej večala, brezposelnost pa ohranjala na zgodovinsko nizki ravni, kar bo ohranjalo tudi visoko rast plač.
Inflacija se bo po njenih besedah še naprej približevala srednjeročnemu cilju dveh odstotkov. “Glede na napovedi bo inflacija v Sloveniji letos znašala 2,4 odstotka, v 2025 bo začasno višja pri treh odstotkih, nato pa se bo spustila na 2,3 odstotka v letu 2026,” je povedala Žumer in navedla, da bo zniževanje inflacije počasnejše in bolj neenakomerno kot v preteklih mesecih. “Hitrejše približevanje inflaciji in cenovni stabilnosti bosta zavirala še vedno okrepljena rast plač in iztek vladnih ukrepov za blaženje cen energentov,” je poudarila. Kljub temu pa bo vrzel do evrskega območja občutno manjša kot v preteklih dveh letih. Po napovedih Evrosistema bo povprečna letna inflacija v evrskem območju letos znašala 2,5 odstotka, v 2025 2,2 odstotka in v letu 2026 1,9 odstotka.
Rast slovenskega gospodarstva bo po besedah direktorice analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, Arjane Brezigar Masten, hitrejša od rasti evrskega, ker Slovenija še vedno dohiteva najbolj razvita gospodarstva in ima bolj robusten trg dela, višje plače ter nižjo neto zadolženost gospodinjstev.
Pomembnejša komponenta rasti je letos zasebna potrošnja, dvigujejo pa jo tudi državna potrošnja in investicije. “Te bodo predvsem odražale pomoč in obnovo po poplavah, potrošnja pa tudi preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek,” je dejala. Letos bo rast uvoza hitrejša od rasti izvoza, tako da bo prispevek neto menjave s tujino negativen, nato pa bo ta učinek izzvenel. “Konec leta 2026 bo imela Slovenija presežek na tekočem računu nekje nad tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP),” je navedla.
Napoved Banke Slovenije za triletno obdobje je, da bo stopnja brezposelnosti ostala na rekordno nizkih ravneh. Povečala se bo tudi zaposlenost, in sicer za 0,6 odstotka, kar je manj kot v zadnjih treh letih. Tesnost trga dela se kaže v visoki rasti plač, ki je v prvem četrtletju v zasebnem sektorju znašala približno osem odstotkov. “A ta rast se bo letos umirila na 7,6 odstotka in padla na štiri odstotke,” je povedala.
“Visoka rast plač se bo odražala v nadaljnji krepitvi stroškov dela, hkrati pa bo podpirala domače povpraševanje, kar se bo poznalo v visoki rasti cen storitev in to je ena pomembnejših komponent inflacije letos,” je poudarila. Domači cenovni pritiski, razlika v gospodarskem ciklu, višja tesnost trga dela in potencialno višji stroški dela vplivajo na to, da ima Slovenija višjo osnovno inflacijo kot evrsko območje.
Padanje inflacije je po njenih besedah spodbudno, predvidena rast v prihodnjem letu pa je pogojena s tem, da vpliv visoke rasti plač deluje z zamikom, ter z iztekom vladnih ukrepov za blaženje cen energentov. Podražile se bodo tudi nekatere surovine pri hrani, je dodala. Inflacija pa bo nato v drugi polovici 2025 začela linearno padati proti ciljni ravni Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih.
Primanjkljaj države se bo kljub popoplavni obnovi ohranjal pod tremi odstotki BDP, dolg države v deležu BDP se bo zaradi rasti nominalnega BDP zniževal. Zaradi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost pričakujemo najvišje državne investicije v deležu BDP doslej, je še povedala.
Tveganja za napoved gospodarske rasti predstavljajo domači strukturni izzivi in negotovost geopolitičnega okolja. Med zunanjimi dejavniki je Brezigar Mastenova izpostavila ponudbene šoke, ki bi se lahko zgodili, če bi denimo prišlo do ustavitve tranzita ruskega plina skozi Ukrajino. Omenila je tudi pozitivno tveganje, ki bi lahko zvišalo napoved rasti, če bi se presežni prihranki gospodinjstev sproščali bolj, kot so predvidevali, je sklenila.
