Po letu dni spopadov, ki so zahtevali na tisoče življenj, je včeraj začel veljati dogovor o premirju med Izraelom in libanonsko militantno skupino Hezbolah. Premirje, katerega posredovanje sta omogočili ZDA in Francija, vključuje 60-dnevno obdobje, v katerem naj bi se izraelske sile umaknile z juga Libanona, medtem ko naj bi libanonska vojska prevzela nadzor nad tem območjem. Hezbolah pa bo svojo prisotnost umaknil severno od reke Litani.
Ob začetku premirja pa so izraelske oblasti že pozvale prebivalce južnega Libanona, naj kljub dogovoru ostanejo stran od svojih domov. “Za vašo varnost in varnost vaših družinskih članov ostanite na varnem, dokler vas ne obvestimo, da je varno za vrnitev,” je sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske Avičaj Adrae. Vseeno so na cestah v Libanonu že opazili avtomobile, ki so se odpravili proti jugu, kljub obvestilu.
Čeprav so ZDA, Francija in drugi mednarodni akterji dogovor pozdravili kot pomemben korak k trajnemu miru, ostajajo skrbi zaradi številnih neizpolnjenih pogojev. Po napadih, ki so se še zgodili tik pred začetkom premirja, je še vedno nejasno, ali bo dogovor vzdržal vse napetosti v regiji.
Izrael in Hezbolah sta sicer izvedla še nekaj napadov, ko je dogovor o prekinitvi ognja že veljal, kar dodatno otežuje zaupanje v trajno vzdrževanje miru. Med napadi je v Bejrutu umrlo najmanj 24 ljudi, prav tako je bilo zabeleženo tudi umiranje v napadih na mejne prehode med Sirijo in Libanonom.
Medtem so svetovni voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Bidenom in francoskim predsednikom Macronom, izrazili prepričanje, da bo premirje omogočilo nadaljnji razvoj trajnega miru v regiji, čeprav izzivi še ostajajo.
