V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je državni proračun beležil prihodke v višini 7,9 milijarde evrov in odhodke v višini 8,4 milijarde evrov, kar je povzročilo primanjkljaj v višini 518 milijonov evrov. Realizacija prihodkov je dosegla nekaj več kot 56 odstotkov načrtovanih v sprejetem proračunu.
Po podatkih ministrstva za finance so se prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 9,3 odstotka, odhodki pa za 7,9 odstotka.
Davčni prihodki so dosegli 6,9 milijarde evrov, kar je 11,6 odstotka več kot lani. Največji delež so predstavljali prihodki od davka na dodano vrednost, ki so dosegli tri milijarde evrov in so se povečali za 4,5 odstotka.
Prihodki od dohodnine so se povečali za 24,1 odstotka na 1,1 milijarde evrov, kar je posledica visoke zaposlenosti, rasti plač ter ugodnega poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanja teh akontacij. Del teh prihodkov prejemajo tudi občine, ki so letos prejele 6,9 odstotka več iz tega naslova.
Davki od dohodkov pravnih oseb so prinesli 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja 38,4 odstotka več kot lani. To povečanje je posledica visokega neto poračuna premalo plačanega davka glede na akontacije, predvsem zaradi boljšega poslovanja podjetij v bančnem sektorju, ter začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov.
Prihodki iz trošarin so znašali 934 milijonov evrov, kar je 1,8 odstotka manj kot lani.
Na strani odhodkov je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenjenih skoraj 1,2 milijarde evrov, kar je 4,5 odstotka več. Ta rast je med drugim posledica večjega obsega sredstev za osebno asistenco.
Za sklada socialnega zavarovanja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je državni proračun prispeval 1,2 milijarde evrov, kar je 22,7 odstotka več kot lani. Največji delež, 972 milijonov evrov, je bil namenjen pokojninski blagajni, kar predstavlja rast za 24 odstotkov zaradi uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence.
Za investicije je bilo namenjenih 605 milijonov evrov, kar je 5,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Država je vlagala v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.
Izplačanih je bilo za 416 milijonov evrov subvencij, kar je 20 odstotkov manj kot lani, predvsem zaradi zmanjšanja pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Za subvencije v kmetijstvu je bilo namenjenih 58 odstotkov več sredstev, za odpravo posledic naravnih nesreč v gospodarstvu pa 53 milijonov evrov.
