Evropejci bomo morali jesti manj mesa, če želimo zagotoviti prehransko varnost, zmanjšati okoljske obremenitve in izboljšati javno zdravje. Tako ugotavljajo avtorji poročila Mansholtovega inštituta, ene vodilnih evropskih institucij za kmetijske raziskave. Letno poročilo, ki nosi ime po Siccu Mansholtu, prvem evropskem komisarju za kmetijstvo, opozarja na nujnost preobrazbe evropske živinoreje.
Poročilo razkriva, da je trenutni kmetijski model v Evropi prekomerno odvisen od uvoza, zlasti soje za krmo živine, ki jo v večini uvažajo iz Brazilije in Argentine. Poleg tega živinorejska industrija zavzema 60 % vseh evropskih kmetijskih površin, kar zmanjšuje prostor za pridelavo rastlinskih živil. Avtorji priporočajo zmanjšanje proizvodnje in porabe rdečega mesa ter povečanje pridelave stročnic in oljnic, ki bi lahko znatno okrepile evropsko prehransko samooskrbo.
Živinorejska industrija je odgovorna za kar 85 % kmetijskega onesnaževanja, vključno z emisijami toplogrednih plinov, onesnaževanjem vode in tal ter izgubo biotske raznovrstnosti. Avtorji poročila poudarjajo, da povprečni Evropejec zaužije preveč beljakovin, kar povečuje tveganje za kardiovaskularne bolezni in nekatere vrste raka.
Rešitev vidijo v spodbujanju manjših živinorejskih kmetij, ki delujejo na območjih, kjer gojenje poljščin ni mogoče ali smiselno, ter v prehodu na bolj trajnostno kmetijsko prakso. Industrijske farme, ki so glavni krivec za okoljske težave in etične pomisleke glede dobrobiti živali, morajo biti postopoma omejene.
Čeprav skupna kmetijska politika Evropske unije že vključuje “zelene” ukrepe, ostaja velik del finančne podpore namenjen industrijski živinoreji. Poročilo opozarja, da je prehod na trajnostno kmetijstvo ključen za ohranitev evropske prehranske varnosti in za bolj uravnotežen odnos med okoljem, zdravjem in proizvodnjo hrane.