Evropska unija se sooča z naraščajočo težavo z zavajajočimi oznakami na embalaži živil, saj zakonodaja pogosto ne uspe slediti hitrim spremembam tržnih praks. Potrošniki so vsakodnevno izpostavljeni vse večjemu številu trditev, logotipov in sloganov, ki pogosto niso le nejasni, ampak tudi zavajajoči.
Poročilo Evropskega računskega sodišča opozarja, da te oznake, ki naj bi pomagale pri sprejemanju informiranih odločitev, v resnici pogosto vodijo v zmedo, namesto da bi bile v pomoč potrošnikom.
Revizorji so odkrili vrzeli v zakonodaji EU in pomanjkljivosti v postopkih nadzora in kaznovanja. V poročilu je članica računskega sodišča Keit Pentus-Rosimannus poudarila, da obstaja na stotine shem in trditev, ki jih potrošniki morajo dešifrirati. “Podjetja pogosto izkoristijo to praznino v zakonodaji, kar pripelje do zavajajočih oznak na izdelkih,” je dejala.
Poleg tega EU zakonodaja dovoljuje uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev za proizvode, ki vsebujejo visoke ravni maščob, sladkorja in soli, kar omogoča, da se sladki izdelki, kot so energijske ploščice, promovirajo kot “bogati z beljakovinami”. Enako se dogaja pri rastlinskih izdelkih, kjer se pojavijo neregulirane trditve o koristnih lastnostih, tudi če te niso podprte z znanstvenimi dokazi.
Revizorji prav tako opozarjajo na nedefinirane oznake, kot so “brez antibiotikov” ali “naravno”, ki lahko ustvarijo napačen občutek o kakovosti izdelkov. To je še posebej problematično, saj trenutno ne obstaja standardizirani sistem za označevanje hranilnih vrednosti na embalaži.
Potrošniki so tako pogosto zmedeni zaradi različnih sistemov označevanja, ki obstajajo v različnih državah članicah EU.
Sporne so tudi prostovoljne oznake, kot so tiste, ki obljubljajo ekološke prednosti ali označujejo “naravno” stanje izdelkov, vendar ni jasnih meril ali certifikatov, ki bi podprli te trditve. EU v tem trenutku ne more učinkovito nadzorovati teh praks, saj zakonodaja ne zagotavlja zadostnega nadzora nad prostovoljnimi informacijami, kot so trditve o zdravju, prehranskih lastnostih ali okoljskih vidikih.
Poročilo EU nakazuje, da bi morala biti ena izmed glavnih prioritet večje ozaveščanje potrošnikov, saj so potrošniške kampanje v zvezi z označevanjem živil zelo redke, kljub temu da je EU za to med letoma 2021 in 2025 namenila skoraj 5,5 milijona evrov.
Kljub temu pa potrošniki ostajajo zmedeni zaradi pomanjkanja jasnosti pri označevanju živil, kar bo verjetno imelo dolgoročne posledice za njihovo izbiro in zdravje.
