Novi sistem obračunavanja omrežnin, ki je začel veljati oktobra, nadaljuje z razburjanjem javnosti, predvsem pa gospodarstva. Čeprav so posamezniki ob uvodu sprva prejeli nižje račune, so novembrski prehodi v zimsko sezono prinesli občutno višje stroške, kar je sprožilo val kritik. Posebej prizadeta je industrija, ki zaradi nefleksibilnosti sistema ne more prilagoditi energetske porabe in se sooča z visokimi dodatnimi stroški.
Gospodarski krog, ki združuje 17 vodilnih gospodarskih in kmetijskih organizacij, je pozval vlado in državni zbor, naj do konca mandata zamrzneta višino omrežnine na ravni iz septembra 2023. Obenem zahtevajo korenite spremembe sistema, ki bi omogočile prilagoditev energetske porabe in uvedbo večletnega prehodnega obdobja za poslovne odjemalce.
Organizacije pravijo, da novi sistem industriji in storitvenim dejavnostim, kot sta trgovina in gostinstvo, povzroča nesorazmerne stroške. “Sistem je neživljenjski in celo v nasprotju z zakonodajo,” pravijo v Gospodarskem krogu.
Gospodarski krog je obenem pozval k odstopu direktorice Agencije za energijo Duške Godina zaradi zapletov in pomanjkljive komunikacije pri uvedbi novega sistema. Godina sicer brani sistem in poudarja, da temelji na obsežnih znanstvenih študijah in evropski zakonodaji. Spomnila je, da je bil sistem dolgo usklajevan in da vključuje prehodna obdobja za prilagoditev.
Vlada je že sprejela nekatere ukrepe za omilitev posledic novega sistema. Za gospodinjstva je podaljšala regulacijo cen elektrike do konca februarja, gospodarstvu pa je obljubila možnost interventnega zakona. Hkrati je vlada Elesu naročila analizo sistema petih časovnih blokov in dveh sezon ter pripravo morebitnih predlogov za enostavnejši sistem.
Agencija za energijo je medtem napovedala enoletno prehodno obdobje za podjetja, v katerem presežna moč ne bo obračunana. Za gospodinjstva in male poslovne odjemalce že velja dveletno prehodno obdobje. Do prihodnje zimske sezone bo agencija preučila možnost postopnega zviševanja najdražjih tarif.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravlja analizo dejanskih podražitev, ki temelji na računih podjetij po uvedbi novega sistema. Zaključke bo januarja predstavila javnosti, pred tem pa jih bo obravnavala delovna skupina GZS in ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Spor okoli novega sistema omrežnin razkriva globoke razlike med potrebami gospodarstva in cilji energetskih politik. Medtem ko vlada obljublja ukrepe za omilitev posledic, gospodarstvo ostaja odločno v zahtevi po korenitih spremembah, ki bodo omogočile vzdržno poslovanje.