Milanović, ki kandidira s podporo opozicijske stranke SDP, je močno zmagal v vseh županijah, tudi v tradicionalnih trdnjavah desnice, kot so Dalmacija, Slavonija in Lika. Po več kot 99,5 odstotkov preštetih glasov je zbral skoraj 790.000 glasov. Primorac, neodvisni kandidat s podporo vladajoče stranke HDZ, je prejel nekaj več kot 310.000 glasov.
Na tretjem mestu je pristala neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić z 9,2 odstotka glasov, sledila ji je Ivana Kekin iz zeleno-leve stranke Zmoremo! z 8,9 odstotkov. Ostali kandidati, med njimi odvetnik Tomislav Jonjić, župan Sinja Miro Bulj in kandidatka stranke Dom in narodni zbor Branka Lozo, so prejeli manj kot 5 odstotkov glasov.
Volilna udeležba je bila nizka, saj se je do 16.30 volitev udeležilo le 36 odstotkov volivcev. Vzporedne volitve, ki jih je izvedla agencija Ipsos, so najprej kazale, da bi Milanović lahko zmagal že v prvem krogu z 51,48 odstotkov glasov. A končni izidi so pokazali drugačno sliko, tudi zaradi glasov iz diaspore, ki predstavljajo do 3 odstotke vseh glasov.
Politični analitiki ocenjujejo, da bo drugi krog tesen. Milanović bo moral utrditi svojo podporo, medtem ko bo Primorac poskušal pritegniti glasove desnice in volivcev ostalih kandidatov.
Hrvaška bo novega predsednika izvolila sredi januarja, rezultat pa bo pomembno vplival na politično prihodnost države.
