Poleg odškodnine mora novinarka plačati še globo v višini 1.200 evrov. Primer se nanaša na objavo na Twitterju iz oktobra leta 2021, v kateri je Cortese zasmehovala višino premierke, kar je sodišče označilo kot “sramotenje telesa“.
Incident se je zgodil oktobra 2021, ko je Meloni še vodila opozicijsko stranko Bratje Italije. Po objavi prirejene fotografije Meloni s sliko fašističnega voditelja Benita Mussolinija v ozadju, je prišlo do ostre izmenjave besed med novinarko in premierko. Cortese je v enem izmed tvitov zapisala: “Ne bojim se te, Giorgia Meloni. Med drugim si visoka 1,2 metra. Ne morem te niti videti.“
Meloni, ki je po navedbah tiskovne agencije Reuters visoka približno 160 centimetrov, se je odločila za sprožitev sodnega postopka proti Cortese. Odvetnik premierke je ob razglasitvi sodbe napovedal, da bo Meloni odškodnino donirala v dobrodelne namene.
Giulia Cortese ima možnost pritožbe na odločitev sodišča. Ta sodni postopek pa je le eden izmed številnih, s katerimi se soočajo italijanski novinarji. Mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja je Italijo letos uvrstila na 46. mesto na lestvici medijske svobode, kar je pet mest nižje kot lani, predvsem zaradi številnih sodnih postopkov proti novinarjem.
Med odmevnejšimi primeri je tudi obsodba novinarja Roberta Saviana, ki je bil leta 2023 kaznovan z globo v višini 1.000 evrov zaradi žalitve Meloni. Saviano je premierko leta 2021 na televiziji kritiziral zaradi njenih stališč glede nezakonitih migracij, kar je sodišče presodilo kot žaljivo.
Stanje medijske svobode v Italiji je tako postalo predmet številnih razprav, še posebej po tem, ko so novinarji italijanske radiotelevizije RAI maja letos stavkali zaradi, kot pravijo, “zadušljivega nadzora” nad njihovim delom s strani vlade, ki jo vodi Meloni.