Na ministrstvu za finance so potrdili, da je država Janezu Janši v okviru delno pripoznanega zahtevka nakazala 43.922,06 evra, kar vključuje 26.400 evrov glavnice in dobrih 17.500 evrov zakonskih zamudnih obresti. Izplačilo je sledilo delni sodbi Okrožnega sodišča v Kranju, ki je odločilo o delu Janševe tožbe.
Izplačilo ne pomeni konca postopka
Janša s tem izplačilom še ni umaknil tožbe, v kateri zaradi neupravičene obsodbe in prestajanja zaporne kazni zahteva od države skupno 900 tisoč evrov odškodnine. Od tega je 100 tisoč evrov namenjenih za škodo zaradi nezakonite zaporne kazni, preostanek pa za poseg v čast in dobro ime.
Naslednji narok v zadevi je že razpisan, o preostalem delu zahtevka in stroških postopka pa bo sodišče odločilo ločeno. Odvetnik Janeza Janše, Franci Matoz, se na vprašanja glede nadaljnjih postopkov za zdaj ni odzval.
Kritike na družbenih omrežjih
Na delno pripoznanje tožbenega zahtevka se je Janša že novembra odzval na družbenem omrežju X. Kritiziral je višino izplačane odškodnine in zapisal:
“20. 9. 2017 je pravobranilstvo kot odškodnino ponudilo 52.800 evrov. Sedem let kasneje pa za isto škodo nudijo 26.400 evrov. Dobri so tile svobodnjaki in njihove depolitizirane podružnice, ni kaj.”
Ob zapisu je dodal ključnika #krivosodje in #butale, kar kaže na nezadovoljstvo z višino izplačila.
Razplet zadeve Patria
Janez Janša je bil leta 2014 v zadevi Patria pravnomočno obsojen, a je ustavno sodišče sodbo kasneje razveljavilo. Primer je zaradi zastaranja končal brez epiloga. Po zakonodaji so posamezniki, ki na koncu kazenskega postopka obveljajo za nedolžne, upravičeni do odškodnine za čas, ki so ga preživeli v priporu ali zaporu.
Janša je v času prestajanja kazni na odprtem oddelku zapora opravljal svoje delo kot poslanec in se udeleževal različnih dogodkov zunaj zapora. Kljub temu je za vsak dan zapora prejel 150 evrov, če upoštevamo izplačano glavnico.
Odškodninska tožba proti državi in pravosodnim funkcionarjem
Prvotna tožba Janeza Janše, vložena leta 2018, je obsegala tudi zahtevek proti tožilki in štirim sodnikom, ki so sodelovali v zadevi Patria. Sodišče je to zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, da zakon ne določa neposredne odškodninske odgovornosti pravosodnih funkcionarjev. Janša se na to odločitev ni pritožil in je celoten zahtevek za odškodnino usmeril proti državi.
Odločitev o preostanku zahtevka bo pomembna tudi zaradi širših vprašanj glede odgovornosti in zakonodaje, povezane z neupravičenimi obsodbami.
