V Sloveniji je leta 2022 nastalo skoraj 165.000 ton odpadne hrane, kar pomeni, da je vsak prebivalec v povprečju zavrgel 78 kilogramov hrane. Statistični urad Republike Slovenije opozarja, da gre za zaskrbljujoče količine, saj vključujejo tudi velik delež še vedno užitne hrane.
Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, kjer se je proizvedlo približno polovico vse zavržene hrane. Po besedah predstavnika statističnega urada Martina Bajžlja se je ta delež v primerjavi z letom 2022 sicer zmanjšal za sedem odstotnih točk. Kljub temu ostajajo gospodinjstva glavni vir zavržene hrane.
Dejavnosti gostinstva in strežbe so sledile z 32 odstotki, kar pomeni, da je v restavracijah in drugih obratih za pripravo hrane nastala skoraj tretjina vse odpadne hrane. V proizvodnji hrane je bilo odpadne hrane 13 odstotkov, trgovina z živili pa je prispevala najmanj, le devet odstotkov.
Odpadna hrana vključuje tudi dele, ki jih ljudje običajno ne uživamo, kot so olupki, kosti, jajčne lupine, semena in druge neužitne snovi. Po Bajžljevih besedah je skoraj dve tretjini (63 odstotkov) vse odpadne hrane sestavljene iz teh neužitnih delov, ki jih je težko izločiti. Preostali delež – kar 37 odstotkov, oziroma 29 kilogramov na prebivalca – pa predstavlja užitno hrano, ki bi jo še lahko zaužili.
Po podatkih Eurostata je Slovenija po količini zavržene hrane na prebivalca med članicami EU v samem vrhu. Povprečno se v EU letno zavrže 132 kilogramov hrane na prebivalca, največ na Cipru, Danskem in Portugalskem, najmanj pa v Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem.
Tri četrtine odpadne hrane je bilo lani predelane v bioplinarnah in kompostarnah, približno petina pa je bila biološko stabilizirana pred odlaganjem na odlagališča. Preostali del odpadne hrane so predelali s postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi biološki procesi.
