Zaradi spomladanske pozebe, obilnega deževja, toče, suše in zlate trsne rumenice bo izpad pridelka dosegel med 30- in 60-odstotkov, opozarja Združenje slovenskih vinarjev. Posledice tega pa bi lahko bile še hujše, saj obstaja nevarnost, da bo slovensko vino zaradi manjše letine izgubilo svoje mesto na trgovskih policah. Nizke letine bi lahko izkoristili tuji proizvajalci vina iz EU, kjer je vina preveč, zato obstaja možnost, da bi naš trg preplavili cenejši izdelki.
V različnih vinorodnih regijah se težave razlikujejo. V Posavju se pričakuje do 35-odstotni izpad pridelka, na Primorskem okoli 33 odstotkov, v Vipavski dolini celo do 50 odstotkov, na Krasu pa kar 60 odstotkov. Zlata trsna rumenica je še dodatno prizadela vinograde v Podravju, kjer je izpad pridelka ocenjen na 30 odstotkov.
Predsednik Združenja slovenskih vinarjev Gorazd Bedenčič je izpostavil, da gre za že tretje leto zapored z rekordno nizkimi letinami. Vinogradniki in vinarji so zato v stiski in potrebujejo finančno pomoč, da bi lahko ohranili delovna mesta in preprečili propad obstoječih vinogradov, ki so se v zadnjih letih skrčili za 4.000 hektarjev. Poleg vremenskih ekstremov vinarje pestijo tudi počasni in zapleteni postopki pomoči ob naravnih nesrečah.
Vinarji se bojijo, da bi manjša letina pomenila izgubo mest na trgovskih policah, kar bi lahko pripeljalo do propada domače proizvodnje. Pozivajo pristojne oblasti, da zvišajo znesek dovoljene finančne pomoči za investicije, saj je trenutna omejitev v Sloveniji 800.000 evrov, medtem ko je na Madžarskem ta znesek 12 milijonov evrov. Prav tako opozarjajo na težave z minimalno plačo in različno davčno obravnavo med malimi in velikimi vinarji.
Ob tem so vinarji usmerili kritiko tudi na male vinogradnike, ki imajo kljub splošni slabi letini polne kleti. Zato pozivajo k uvedbi masnih bilanc, ki bi zagotavljale dosleden nadzor nad pridelavo grozdja in vina ter preprečile ponarejanje porekla. Skrbijo jih tudi napovedane spremembe, povezane z zmanjšanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in evropsko protialkoholno politiko, ki bi lahko dodatno prizadela sektor.
V luči teh izzivov vinogradniki in vinarji pozivajo vlado in pristojna ministrstva, naj jim zagotovijo nujno potrebno finančno pomoč, saj sektor ni le gospodarsko pomemben, ampak tudi ključnega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja v Sloveniji.
