Evropska agencija za okolje (EEA) je danes predstavila posodobitev svojega orodja za spremljanje kakovosti zraka v evropskih mestih, ki razkriva zaskrbljujoče podatke za Ljubljano. Mesto se je namreč po zadnjih meritvah uvrstilo med najslabše v Evropi.
Orodje, imenovano pregledovalnik kakovosti zraka v evropskih mestih, vključuje 375 mest, razvrščenih glede na povprečne letne vrednosti drobnih trdnih delcev PM2,5. Ta onesnaževalec, znan po svojih škodljivih vplivih na zdravje, je bil izmerjen na podlagi podatkov z več kot 500 merilnih postaj, postavljenih v urbanih območjih, med letoma 2022 in 2023.
Po podatkih EEA je le 13 mest v Evropi doseglo povprečne vrednosti PM2,5 pod 5 mikrogramov na kubični meter zraka, kar je meja, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ta mesta se nahajajo pretežno v severnem delu Evrope, kjer so prestolnice, kot so Reykjavik, Talin, Stockholm in Helsinki, dosegle najnižjo raven onesnaženosti. Izstopata tudi švedski mesti Uppsala in Umeå ter portugalski Faro, ki so dosegla najboljše rezultate.
V ostalih evropskih mestih pa so vrednosti teh nevarnih delcev presegle priporočeno raven. Še posebej zaskrbljujoče je, da tri četrtine Evropejcev živi v urbanih območjih, kjer so izpostavljeni prekomernim ravnem onesnaženosti zraka.
Ljubljana se je glede na posodobljene podatke uvrstila na skromno 310. mesto med 375 mesti, z izmerjeno povprečno koncentracijo PM2,5 delcev 15,4 mikrograma na kubični meter zraka. To jo postavlja med 71 evropskih mest, kjer kakovost zraka dosega nizke standarde, s koncentracijo delcev med 15,1 in 26,5 mikrograma. Še slabše stanje je bilo ugotovljeno v hrvaškem Slavonskem Brodu, ki je z 26,5 mikrograma na kubični meter zraka zasedel zadnje mesto na lestvici.
