Čeprav je znesek simboličen – 3,95 funta (približno 4,68 evra) – je novica povzročila mešane odzive. Mnogi so se ob tem vprašali, ali nismo z brezplačnimi vračili in hitro modo šli predaleč, ter ali ni čas, da se soočimo z okoljskimi posledicami tovrstnih praks.
Asos, ki je bil ustanovljen leta 2000 v Londonu in prodaja več kot 850 blagovnih znamk, je med letoma 2012 in 2023 štirikrat povečal svoje prihodke. Kljub temu pa so nedavno poročali o znatnih izgubah, ki so jih pripisali inflaciji, močni konkurenci in prilagoditvam v poslovanju.
Zaradi pogostih vračil, ki pogosto presegajo 30 % vseh spletnih nakupov, se je Asos odločil, da bo nekaterim strankam zaračunal vračila, če ne obdržijo vsaj za 40 funtov naročenega blaga. Ta poteza je sprožila ogorčenje pri nekaterih kupcih, zlasti pri tistih, ki menijo, da so oblačila pogosto slabe kakovosti ali napačne velikosti.
A mnogi so potezo tudi pozdravili, saj opozarjajo, da je obsedenost s hitro modo in vračanjem izdelkov dosegla nesprejemljive razsežnosti. Povpraševanje po poceni in hitro dostopni modi je privedlo do ogromnih količin tekstilnih odpadkov, ki obremenjujejo okolje. Po nekaterih ocenah naj bi do leta 2030 svetovna tekstilna industrija ustvarila kar 134 milijonov ton odpadkov.
Na družbenih omrežjih so se odzivi mešali – nekateri so pohvalili Asosovo odločitev kot nujno potezo za zaščito okolja, medtem ko so drugi izrazili nezadovoljstvo nad dodatnimi stroški. Vpliv družbenih omrežij, kjer vplivneži pogosto spodbujajo k nepremišljenim nakupom in vračanjem, je dodatno prispeval k težavi.
Čeprav Asosovo odločitev motivirajo predvsem ekonomski interesi, bi lahko ta poteza pomagala zmanjšati nepremišljeno nakupovanje in s tem obremenitev okolja. V času, ko se moda sooča z vse večjimi kritikami zaradi okoljskih posledic, bi bil to lahko majhen, a pomemben korak v pravo smer.
