Severni sij, znan tudi kot aurora borealis, je fenomen, ki se običajno odvija v bližini polarnih območij, toda ob obdobjih večje sončne aktivnosti lahko ta osupljivi prizor ujamemo tudi precej južneje. Jesenski in spomladanski meseci so še posebej naklonjeni pojavu auror zaradi ugodnih pogojev.
Nastanek severnega sija je posledica interakcije med sončevimi električno nabitimi delci, predvsem elektroni, in Zemljinim atmosferskim plinom. Ko ti delci trčijo v pline v Zemljinem ozračju, kot sta kisik in dušik, povzročijo, da ti zasvetijo in tako ustvarijo fascinantno predstavo na nebu. Aurora se lahko pojavi v različnih oblikah, od dinamičnih utripajočih luči do ogromnih svetlečih zaves, ki nebo prekrivajo v celoti.
Barve severnega sija so lahko različne: od nežnih belih odtenkov pri šibkejših aurorah do živo rumeno-zelenih in rdečih pri močnejših. Zanimivo je, da rdeča barva prevladuje v višjih atmosferskih plasteh, kjer vzburjeni atomski kisik oddaja svetlobo na rdeči valovni dolžini. Ta barva je sicer redkeje vidna zaradi nizke koncentracije atomov kisika in manjše občutljivosti človeškega očesa na to valovno dolžino. Po drugi strani je zaradi večje koncentracije atomarnega kisika in večje občutljivosti oči na zeleno barvo, zelena najpogosteje opažena barva auror. Zanimivo je, da lahko trki med molekularnim dušikom in atomi kisika povzročijo, da slednji oddajajo svetlobo prav na zeleni valovni dolžini.
Ta čaroben petkov večer je še enkrat dokazal, da narava vedno znova preseneča s svojo lepoto in skrivnostnostjo, severni sij nad Slovenijo pa je postal nepozabno doživetje za vse, ki so imeli srečo, da so bili priča temu redkemu prizoru.
