Ljubljana je svoj zeleni preobrat začela leta 2007, ko je mestna oblast pod vodstvom župana Zorana Jankovića uvedla drzne ukrepe za zmanjšanje avtomobilskega prometa v mestnem središču. Čeprav so se sprva soočili z odporom prebivalcev, so kljub temu uspeli uresničiti svojo vizijo. Danes so veliki deli mestnega jedra zaprti za promet, pešci in kolesarji pa imajo prednost. Mestna oblast je uvedla nove kolesarske steze, zgradila več mostov za pešce in močno izboljšala javni prevoz.
Posebno pozornost so namenili prenovi Slovenske ceste, ki je nekoč bila glavna prometna arterija v mestu. Danes je to prijetna cona za pešce, zasajena z drevesi in brez avtomobilov, kar je bistveno zmanjšalo emisije in hrup v mestnem središču.
Kljub uspehom pa Focus poudarja, da prometne razmere v Ljubljani niso popolnoma idealne. Mesto se še vedno sooča z izzivi, kot so prometni zastoji in prenatrpani mestni avtobusi. Poleg tega je Ljubljana, zaradi svoje vloge glavnega mesta, vsak dan obremenjena z velikim številom delovnih migrantov, kar dodatno prispeva k prometnim težavam.
Ena od rešitev, ki bi lahko zmanjšala prometno gnečo in emisije, je večja uporaba dela od doma, a na tem področju v Sloveniji še ni bilo večjih sprememb. Medtem ko nekatere nemške organizacije že zmanjšujejo pisarniške prostore in spodbujajo delo na daljavo, se v Sloveniji večina delovne sile po pandemiji vrnila v pisarne.
Ljubljana kljub vsem izzivom ostaja svetel zgled zelenega urbanizma, kar je razlog, da so jo nemški mediji pohvalili in postavili za primer, ki bi mu lahko sledila tudi nemška mesta.
