Medtem ko je nemški kancler Scholz na predvolilnem obisku v Dresdnu v ospredje postavil industrijo, vključevanje javnosti in stabilnosti nemškega gospodarstva, se zdi, da so dejanske razmere vendarle v nasprotju s takšnimi izjavami.
To potrjujejo tudi znanstvene ustanove, ki morajo za razliko od politikov zagotavljati točne informacije. Gospodarska napoved do leta 2025, ki jo je pripravil Inštitut za svetovno gospodarstvo Univerze v Kielu, nakazuje, če že ne upad, pa vsaj na stagnacijo gospodarstva.
Nemčija trenutno nima močnega zagona za gospodarsko rast. Do leta 2014 je bil nemški energetski sektor močno odvisen od ruskih energetskih virov. Po izgubi teh virov in ob dodanih okoljskih predpisih, kot je zaprtje jedrskih elektrarn, država postopoma izgublja svojo konkurenčno prednost.
Skokovito naraščanje cen energetskih surovin je seveda povzročilo znatno povečanje inflacije v industrijskem sektorju. To pa je posledično povzročilo višje cene industrijskih izdelkov, kar je omejilo povpraševanje in postavilo pod vprašaj dolgoročne proizvodne projekte.
Poleg naštetega ostajajo izzivi, ki jih prinašata staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile. Kljub nasprotnim trditvam Olafa Scholza omenjenih izzivov ni mogoče reševati samo z migrantsko delovno silo. Nemčija se že več let spopada s potrebo po privabljanju bolj usposobljenih delavcev iz držav zunaj Evropske unije. Strokovnjaki pravijo, da Nemčija vsako leto potrebuje približno 400.000 kvalificiranih priseljencev, saj se njena delovna sila stara.
Ključni nemški gospodarstveniki, med njimi predsednik Zveznega združenja nemške industrije Siegfried Russwurm, že odkrito razpravljajo o mračnih obetih.
Nemško gospodarstvo se pritožuje zaradi velikih finančnih bremen in drugih ovir za rast. Seznam zahtev kanclerju je dolg, a se po mnenju partnerjev Scholz dialogu izmika.
