Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da namerava nadaljevati invazijo na mesto Rafa na južni meji z območjem Gaze, s čimer se je uprl predsedniku Združenih držav Amerike Bidenu, ki je opozoril, da bi takšna ofenziva pomenila “rdečo črto”.
Ameriški predsednik je ob znakih vse večjega razočaranja nad Netanjahujem v soboto za televizijo MSNBC dejal, da nasprotuje stopnjevanju konflikta v Rafi in da ne more sprejeti “še 30.000 mrtvih Palestincev”.
Organizacije za pomoč so opozorile, da bi napad na Rafo na meji z Egiptom, kamor se zdaj zateka približno polovica od 2,3 milijona prebivalcev Gaze, povzročil veliko število žrtev med civilisti. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da bi bila to “humanitarna katastrofa”.
Netanjahu je v nedeljo na vprašanje, ali bodo izraelske sile vstopile v Rafo, odgovoril: “Šli bomo tja. Ne bomo jih zapustili. Veste, imam rdečo črto. Veste, kaj je rdeča črta? Da se 7. oktober ne bo ponovil. Nikoli več.“
Po štirih mesecih bojevanja
Mednarodni pritisk na Izrael, naj pristane na prekinitev ognja, se krepi.
Natančne število žrtev je sporno, saj ministrstvo za zdravje v Gazi, trdi, da je umrlo več kot 30.000 civilistov. Organizacije Združenih narodov so prav tako opozorile na vse večjo lakoto, saj so že beležijo smrti zaradi lakote. Evropska unija odprla morski koridor za dostavo pomoči s Cipra.
Izraelske oblasti so bile deležne kritik, da preprečujejo dostavo humanitarne pomoči po kopnem, vendar je Netanjahu v intervjuju zatrdil, da je bila zamisel o pomorskem konvoju njegova, in zanikal, da bi ljudje stradali.
Napovedal je tudi, da bi se lahko spopadi končali že čez mesec dni. “Uničili smo tri četrtine Hamasovih bojnih bataljonov. In blizu smo zaključku zadnjega dela vojskovanja,” je dejal izraelski voditelj. Bojevanje ne bo “trajalo več kot dva meseca”. “Morda šest tednov, morda štiri,” je dodal. Vprašamo se lahko, kaj je cilj, ki ga poskuša doseči izraelska vojska. Tudi, če zaključijo napade, to nikakor ne pomeni zaključek konflikta. Tudi, če uničijo vse Hamasove pripadnike v Gazi, ostaja njihova ideologija. Hamas je na podlagi agresivne reakcije izraelske vojske pridobil na “prepoznavnosti”, kar jim omogoča lažje rekrutiranje novih pripadnikov.
Netanjahu je podal tudi svoje ocene o številu mrtvih. Po njegovih besedah je bilo ubitih približno 13.000 palestinskih borcev, medtem ko je število smrtnih žrtev med civilisti ocenjeno na 1-1,5 na vsakega borca. To pomeni, da je bilo skupaj ubitih najmanj 26 000 borcev in civilistov.
Zavrnil je tudi zamisel o prekinitvi ognja za muslimanski sveti mesec ramadan in dejal, da bi sicer “rad videl še eno izpustitev talcev“, vendar ne vidi nobenega “preboja v pogajanjih“. “Brez izpustitve talcev ne bo prekinitve spopadov,” je dodal.
Rešitev v obliki palestinske države ne pride v poštev
Izraelski premier je še enkrat poudaril, da zavrača možnost ustanovitve palestinske države, kar je tema, ki Izrael postavlja nasproti večini preostalega sveta.
“Stališča, ki jih zagovarjam, podpira velika večina Izraelcev, ki vam po 7. oktobru rečejo: ‘Ne želimo palestinske države’,” je dejal.
Netanjahu se je neposredno odzval tudi na kritike Bidna, ki je dejal, da izraelski voditelj “bolj škoduje Izraelu, kot pa mu pomaga“.
Netanjahu se je sprenevedal in dejal, da sicer ne ve, “kaj točno je predsednik mislil“, vendar če je Biden rekel, da je v nasprotju z željami ali interesi Izraela, se je “zmotil v obeh primerih“. “Izraelci prav tako podpirajo moje stališče, ki pravi, da moramo odločno zavrniti poskus, da bi nam v grlo vsilili palestinsko državo. S tem se strinjajo,” je dejal Netanjahu.
Na vprašanje o evropskem mnenju, da miru ni brez rešitve v obliki dveh držav, se je Netanjahu ponovno sprenevedal z odgovorom: “Ja, to bi rekli. Vendar ne razumejo, da razlog, zakaj nimamo miru, ni v tem, da Palestinci nimajo države. Razlog je v tem, da imajo Judje svojo državo. In dejansko se Palestinci niso spravili k temu, da bi priznali in sprejeli judovsko državo.“
Netanjahu je še vedno vztrajal, da bi moral imeti Izrael popoln varnostni nadzor nad vsem arabskim ozemljem zahodno od reke Jordan.
Izraelski voditelj je bil zelo previden pri kritiki svojega ameriškega kolega, še bolj previden pa je bil na vprašanje, ali bi mu bil ljubši republikanski kandidat Donald Trump. “Zadnja stvar, ki jo želim storiti, je vstopiti na ameriško politično prizorišče,” je dejal.
Za Bidna postaja vse bolj pomembno, da si v času pred novembrskimi ameriškimi volitvami ne bi odtujil levega krila Demokratske stranke.
Netanjahu pa je zaradi napadov Hamasa 7. oktobra izgubil svoj ugled v državi in mora pomiriti svoje volivce. ZDA sicer še naprej zagotavljajo ključno vojaško in diplomatsko podporo Izraelu.
V zvezi z zapletenim vprašanjem, ali bo Izrael moral razširiti svojo kampanjo za boj proti Hezbolahu v južnem Libanonu, je pustil odprte možnosti vojaške operacije. Ta možnost ostaja, da bi olajšal vrnitev ljudi, ki so zapustili svoje domove v severnem Izraelu zaradi strahu pred čezmejnimi napadi te šiitske militantne skupine.
“Svoje domove so zapustili zaradi strahu, da bo Hezbolah na severni meji z Libanonom zagrešil poboje, ki jih je Hamas zagrešil na meji z Gazo. Zato bomo storili vse, kar je v naši moči, da jim povrnemo varnost in jih pripeljemo domov. Če bomo to morali storiti z vojaškimi sredstvi, bomo to storili. Če to lahko dosežemo na diplomatski način, v redu. Toda na koncu bomo to storili.“
