Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se je danes udeležil konference “Tourism 365” v Zagrebu, kjer je sodeloval v panelni razpravi o odpornosti in prilagajanju spremembam v turizmu. Poleg tega se je sestal z avstrijsko državno sekretarko za turizem Susanne Kraus-Winklerin in hrvaškim ministrom za turizem in šport Glavino.
“Slovenija, Hrvaška in Avstrija so prijateljske države, ki morajo sodelovati pri pridobivanju turistov iz Kitajske, Indije in drugih držav,” je dejal Han ob začetku konference. Med ključnimi izzivi za slovenski turizem je izpostavil posledice pandemije covida-19, podnebne spremembe in geopolitična vprašanja. Prav tako pa je poudaril pomen zelenega prehoda, ki pa ga ovira pomanjkanje finančnih sredstev za tehnološko preobrazbo.
Han je kritičen tudi do pomanjkanja pozornosti EU za turizem kot gospodarsko panogo. “Komisar za turizem ne obstaja, kar je velik problem, saj je to gospodarska panoga, ki je ključnega pomena za številne države,” je poudaril minister, ki je z avstrijsko kolegico načrtoval okrepitev skupnih prizadevanj na tem področju.
Hrvaška z rekordno turistično sezono in ambicijami za celoletni turizem
Hrvaški minister za turizem in šport Glavina je ob konferenci izrazil zadovoljstvo nad letošnjo turistično sezono, ki je po njegovih besedah najboljša doslej. Hrvaška je od začetka leta do konca avgusta zabeležila 16,9 milijona prihodov turistov in 89,4 milijona nočitev, kar predstavlja štiri oziroma odstotek več kot v enakem obdobju lani. Prihodki iz tujih turistov so v prvem polletju znašali 4,13 milijarde evrov, kar je za 7,5 odstotka več kot leto prej.
Glavina je izpostavil, da si Hrvaška prizadeva za preobrazbo v celoletno turistično destinacijo, kar je ključna točka njihove dolgoročne strategije.
Slovenski lastniki nepremičnin na udaru novega davka
Slovenci so v prvih osmih mesecih leta ustvarili 1,4 milijona prihodov in 9,37 milijona nočitev na Hrvaškem. Po neuradnih podatkih pa imajo v lasti približno 115.000 nepremičnin, večinoma na hrvaški obali. Ti lastniki bodo z novim letom morali plačati nepremičninski davek, ki bo odvisen od velikosti nepremičnine in lokacije.
“Slovenski lastniki nepremičnin bodo morali plačati davek, tako kot ga plačujejo v svoji državi in kot ga plačujejo vsi državljani EU, z izjemo Cipra in Malte,” je dejal Glavina. Dodal je, da davek pomaga lokalnim skupnostim pri izboljšanju infrastrukture in pogojev za življenje.
Davek na nepremičnine s ciljem višjih plač in pravičnejšega sistema
Hrvaška načrtuje uvesti nepremičninski davek, ki bo znašal od 0,60 do osem evrov na kvadratni meter. Višino davka bodo določale posamezne lokalne skupnosti, medtem ko bodo oproščeni tisti, ki imajo nepremičnino v dolgoročnem najemu (vsaj 10 mesecev na leto) ali v njej dejansko prebivajo.
“Namen reforme je povečati neto plače zaposlenih na Hrvaškem. Zmanjšujemo obremenitev dela in del tega prenesemo na obdavčitev nepremičnin. Menimo, da je to pravično in upravičeno,” je še pojasnil Glavina.
Nov davek bo tako vplival tudi na številne Slovence, ki so se v zadnjih letih odločili za naložbo v nepremičnine na Hrvaškem.
